Trumpova odločitev o uvedbi carin sprejeta bliskovito - slovenski jeklarji zmerno zaskrbljeni

Ameriški predsednik Donald Trump je ponoči povedal, da namerava uvoz jekla v ZDA obremeniti s carinami v višini 25 odstotkov, aluminija pa v višini 10 odstotkov. Uradno naj bi uvedbo carin napovedal prihodnji teden.

Dow Jones si je komajda malce opomogel po neprevidnih ali namernih izjavah novega predsednika centralne banke Federal Reserve Jeroma Powella glede obrestnih mer. Po nepričakovani izjavi ameriškega predsednika Donalda Trumpa, je zgrmel za več kot 500 točk, nakar si je malce opomogel in dan sklenil nižje za 420 točk.

Indeks najpomembnejših podjetij v območju evra Eurostoxx 50 je danes izgubil 2,19 odstotka in se ustavil pri 3324,75 točke. V Parizu se je indeks CAC 40 znižal za 2,39 odstotka, frankfurtski DAX pa za 2,27 odstotka. Indeks borze v Londonu FTSE 100 se je oblikoval 1,47 odstotka pod izhodiščem. V Zürichu je indeks SMI izgubil 1,86 odstotka vrednosti, na Dunaju pa je indeks ATX končal 1,74 odstotka pod izhodiščem. Indeks FTSE MIB v Milanu je medtem zabeležil 2,39-odstotni padec.

Padli so tudi drugi indeksi, pri čemer tokrat ni bilo nobene skrivnosti. Strah pred trgovinskimi vojnami je presegel borzne špekulacije, saj gre za veliko bolj resno zadevo, kot je iskanje borznega dna po veliki rasti. Delnice jeklarske in aluminijske industrije ZDA so se sicer pričakovano podražile.

Odločitev o uvedbi carin sprejeta kaotično in tik pred objavo

Odločitev o carinah je bila, tako kot je že običaj v Trumpovi vladi, sprejeta kaotično in menda v 24 urah pred objavo. Predsednik sveta gospodarskih svetovalcev Bele hiše Gary Cohn je skupaj z državnim sekretarjem Rexom Tillersonom, obrambnim ministrom Jamesom Mattisom in svetovalcem za nacionalno varnost Herbertom McMasterom najprej uspel Trumpa prepričati, da tega ne stori.

Tako je vsaj mislil, vendar sta bila minister za trgovino Wilbur Ross in trgovinski predstavnik ZDA Robert Lighthizer uspešnejša. Trump se je v četrtek srečal s predstavniki jeklarske in aluminijske industrije in je kljub obljubi Cohnu, da ne bo omenjal carin, storil natanko to.

Trump se je prepričal, da je zaščita ameriške jeklarske in aluminijske industrije v nacionalnem interesu, saj, kot je dejal, se država, ki tega nima, ne more iti vojne.

O tem je sicer govoril že med kampanjo leta 2016 in carine ne bi smele biti presenečenje, saj se Trump trudi izpolniti vse predvolilne obljube. Podrobnosti za zdaj še niso znane, vendar pa so bili odzivi iz tujine, pa tudi iz kongresa, ostri.

Trumpov protekcionizem pocenil delnice jeklarjev

Napoved ameriškega predsednika Donalda Trumpa o uvedbi carin na uvoz jekla in aluminija je v Aziji vnovič obudila bojazni pred trgovinsko vojno. Delnice proizvajalcev jekla in aluminija so se občutno pocenile, znižali so se tudi borzni indeksi.

"Carine ne bodo dosegle ničesar drugega, kot izkrivile trgovino in vodile k izgubi delovnih mest," je dejal avstralski minister za trgovino Steven Ciobo. Posvaril je pred tem, da bi utegnile preostale države sprejeti povračilne ukrepe. "To ni v interesu nikogar," je dejal v Sydneyju.

ZDA največ jekla uvozijo iz Kanade, Brazilije in Južne Koreje. Zaskrbljeni so tudi na Kitajskem, ki je največja proizvajalka jekla na svetu, čeprav k uvozu jekla v ZDA prispeva le dva odstotka. "Če bi vse države sledile primeru ZDA, bi to nedvomno imelo hude posledice za mednarodno trgovino," so povedali na zunanjem ministrstvu v Pekingu.

Delnice proizvajalcev jekla in aluminija so se danes pocenile na borzah po vsem svetu, prav tako so se znižali tečaji delnic družb, ki te produkte uporabljajo – kot so proizvajalci elektronike in avtomobilov.

Japonski proizvajalec avtomobilov Toyota je posvaril, da bo ukrep prizadel avtomobilsko industrijo ter "precej" zvišal cene avtomobilov, ki se prodajajo v ZDA.

Delnice največjega jeklarja na svetu, družbe Arcelor-Mittal so se v Parizu pocenile za več kot štiri odstotke, njenega nemškega konkurenta Thyssenkrupp pa v Frankfurtu za skoraj tri odstotke. Za po približno tri odstotke so se znižali tudi tečaji delnic nemškega avtomobilskega proizvajalca Volkswagen in industrijskega koncerna Siemens.

V Londonu so se delnice ruskega proizvajalca jekla Evraz pocenile za več kot tri odstotke in bile glavni krivec za padec indeksa FTSE 100. Prav tako so se občutno pocenile delnice rudarskih družb Anglo American, Glencore in Rio Tinto.

Še pred tem so negativna gibanja zajela borze v Aziji. "Vlagatelji poskušajo oceniti, ali je to (Trumpova napoved carin) mišljeno izključno za jeklo, ali pa gre za prvi korak k širšim protitrgovinskim ukrepom," je dejal analitik pri Manulife Asset Management William Hamlyn.

Kritični tudi Trumpovi svetovalci

Predsednik sveta gospodarskih svetovalcev Bele hiše Gary Cohn, ki je bil pripravljen na odstop že lani poleti, ko je Trump našel pohvalne besede za desničarske rasiste, naj bi sedaj resno načrtoval odhod. Nekdanji finančnik Wall Streeta in newyorški demokrat je vztrajal pri Trumpu tudi zaradi tega, da ga prepriča proti trgovinskim vojnam.

Njegov možen naslednik, analitik Larry Kudlow, je bil oster do Trumpa. "To bo dvignilo cene jekla za podjetja in potrošnike, prizadeti bodo milijoni, zato da bo nekaj olajšanja za 140.000 ljudi v jeklarski industriji. A res želiš prizadeti kupce avtomobilov?" je Trumpa vprašal Kudlow.

Združenje evropskih jeklarjev opozarja na škodo v primeru uvedbe carin

Slovenski jeklarji in proizvajalci aluminija so uvedbo carin sprejeli z mešanimi občutki. Pričakovano najbolj skrbi tiste, ki veliko izvažajo v ZDA, vsi pa poudarjajo, da ima lahko takšna poteza zelo škodljive posredne učinke za vse.

V Siju so pojasnili, da je v prvi polovici minulega leta izvoz v ZDA predstavljal deset odstotkov njihovega celotnega, s specialnimi in orodnimi jekli ter nerjavno debelo pločevino pa je skupina na ameriškem trgu ustvarila za več kot 30 milijonov evrov prihodkov.

Na Trumpovo napoved so se tako med drugim odzvali z oblikovanjem projektne skupine strokovnjakov, ki že izvaja različne aktivnosti, da bi morebitna uvedba carin čim manj vplivala na uspešnost poslovanja skupine.

"Medtem ko čakamo na uradno potrditev ukrepov in podrobnejše informacije o njihovem obsegu, pripravljamo scenarije za obvladovanje potencialnih tveganj. Tesno sodelujemo z uradnimi institucijami tako na ravni Slovenije kot tudi EU, v prihodnjih dneh pa se bomo obrnili tudi na pristojne ameriške organe v Sloveniji in ZDA," so pojasnili.

Napovedali so, da bodo potencialni upad prodaje v ZDA kot specializirani nišni igralec nadomestili z ustvarjanjem novih tržnih poti in s pospeševanjem prodaje na trgih, kjer so že uveljavljen dobavitelj. "Poleg tega v skupini Sij veliko vlagamo v razvoj novih vrst jekla, ki imajo zaradi izjemnih lastnosti veliko dodano vrednost. S tem dosegamo tudi višje cene, ki ublažijo negativne posledice," so dodali.

V jeklarskem podjetju Štore Steel so pojasnili, da ZDA zanje ne predstavljajo pomembnejšega tržišča, zato jih napovedane carine ne bi neposredno prizadele. "Nas in vse druge evropske jeklarje pa lahko prizadenejo posredni učinki, saj bodo proizvajalci iz tretjih držav poskušali jeklo, ki ga ne bodo prodali na ameriškem trgu, prodati v EU," so poudarili. Kot so pojasnili, gre za 36 milijonov ton jekla, med katerim je tudi njihov proizvodni program.

Uvedba carin na jeklo in aluminij bi evropskim jeklarjem povzročila veliko škodo, sicer menijo v združenju evropskih jeklarjev Eurofer. Kot so zapisali, so se ZDA s to potezo očitno odločile za globalni trgovinski spor, načrtovani ukrepi pa po mnenju združenja niso prava pot za odpravo domnevnih nepoštenih trgovinskih praks.

V Euroferju so se na napoved ameriškega predsednika Trumpa, da bo uvedel 25-odstotne carine na uvoz jekla in 10-odstotne carine na uvoz aluminija v ZDA, v četrtek odzvali prek Twitterja. Ocenili so, da so se ZDA s to potezo očitno odločile za globalni trgovinski spor.

Že pred dnevi so v odzivu na tedanjo napoved carin poudarili, da takšni ukrepi niso prava pot za odpravo domnevnih nepoštenih trgovinskih praks. Trump namreč tujim državam pogosto očita, da je njihov zunanjetrgovinski presežek posledica nepravičnih in nepoštenih trgovinskih sporazumov.

Kot so poudarili v združenju, je evropska jeklarska industrija za ZDA že dolga leta zanesljiv dobavitelj kakovostnih izdelkov iz jekla. V prvih 11 mesecih lanskega leta je v ZDA poslala več kot tri milijone ton jekla. EU in ZDA druži tudi zavezništvo v Natu, so dodali v izjavi, objavljeni na njihovih spletnih straneh.

Prvi mož Euroferja Axel Eggert je dejal, da sta tako EU kot ZDA občutile izgube, ki jih je povzročila finančna kriza in močna konkurenca s strani tretjih držav. "Zavezani smo sodelovanju z ZDA pri odpravljanju virov izkrivljanj, česar ni mogoče doseči z enostranskimi ukrepi," je poudaril Eggert. Trumpa je ob tem pozval, naj ne "pritisne sprožilca za novo trgovinsko vojno".

Trump je svojo četrtkovo odločitev med drugim argumentiral z besedami, da je zaščita ameriške jeklarske in aluminijske industrije v nacionalnem interesu, saj se država, ki tega nima, ne more iti vojne.

Bodo sledili povračilni ukrepi drugih držav? Kritike letijo od vsepovsod

Analitiki pri Capital Economics opozarjajo, da carine tvegajo z maščevanjem drugih držav in Kitajska naj bi sedaj resno razmišljala o kazenskih carinah na ameriški kmetijski izvoz. Analitiki banke Barclays menijo, da takojšnjih posledic ne bo, saj jeklo in aluminij predstavljata le okoli dva odstotka celotnega ameriškega uvoza. Vendar pa bodo posledice po povračilnih ukrepih tujine.

Predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker je nemudoma sporočil, da gre za brezobzirno intervencijo za zaščito ameriške industrije pod krinko nacionalne varnosti in napovedal, da bo v naslednjih dneh podal predlog za povračilne ukrepe. "Udarcev proti naši industriji z nepravičnimi ukrepi, ki ogrožajo evropska delovna mesta, pač ne bomo mirno opazovali. EU bo za zaščito svojih interesov odgovorila trdno in sorazmerno" je sporočil.

Juncker je nato prek svoje službe za odnose z javnostjo sporočil, da bi te ciljane sankcije lahko med drugim prizadele legendarna motorna kolesa Harley Davidson, ameriški viski in ameriški jeans.

Podpredsednik Evropske komisije Jyrki Katainen je sicer ocenil, da vseeno obstaja še majhno okno priložnosti, da se trgovinski vojni unija izogne. Trumpova administracija namreč ukrepov uradno še ni sprejela in ob neenotnih stališčih najbližjih sodelavcev bi si lahko Trump tudi premislil. Obenem je zatrdil, da v primeru trgovinske vojne ne bo zmagovalcev, zgolj žrtve.

Zunanja ministrica Kanade Chrystia Freeland je spomnila, da njena država kupi več kot polovico vsega ameriškega izvoza jekla, vsakršne omejitve kanadskega izvoza jekla pa bodo popolnoma nesprejemljive. "Če bodo uvedene carine na kanadsko jeklo in aluminij, bomo odgovorili za zaščito naših trgovinskih interesov in delavcev," je zagotovila.

Predsednik japonskega Informacijskega centra za jeklo Tadaaki Jamaguči je ameriške carine označil za nespametne in naivne, ker bodo neizogibno sledili povračilni ukrepi zaveznic ZDA, kar bo na koncu škodilo Američanom.

Izjemno razburjeni so bili tokrat celo analitiki televizije Fox News, ki Trumpa podpira pri vseh odločitvah, predsednika pa so kritizirali tudi njegovi kongresni republikanci. Republikanska stranka je bila včasih za prosto trgovino.

"Carine so davčna povišanja, ki si jih Američani ne morejo privoščiti," je dejal predsednik senatnega odbora za finance Orrin Hatch iz Utaha in Trumpa pozval, naj še enkrat dobro premisli.

"Tako zanič politiko bi človek pričakoval od levičarske vlade, ne pa od te, ki bi naj bila republikanska," je dejal senator Ben Sasse iz Nebraske. Njegov kolega iz Wisconsina Ron Johnson pa je spomnil, da je podoben ukrep vlade predsednika Georga Busha mlajšega povzročil več škode v industrijah, ki uporabljajo jeklo in aluminij, kot pa je prinesel koristi.

Demokrat iz Ohia Sherrod Brown je nasprotno predsednika pohvalil in dejal, da bi bilo potrebno carine uvesti že zdavnaj, ker bo Kitajska brez tega pobrala tudi še vsa preostala delovna mesta, ki jih ni uspela pobrati doslej.