Uvedba tako obsežnih carin po Sprukovem mnenju nedvomno pomeni zaostritev trgovinske vojne ZDA proti preostalemu svetu. "Gre za izrazito trdo obliko protekcionizma," je dejal.
Argument Trumpovih svetovalcev, da so takšne carine pravzaprav znižanje davkov na ameriške izdelke, je po njegovih besedah "eden najbolj grozljivih v moji karieri". "To je preprosto nevarna merkantilistična miselnost, ki je bila prisotna v 18. stoletju, v 21. stoletje pa nikakor ne sodi," je poudaril za STA.
Gospodarske posledice carin so, tako Spruk, namreč povsem jasne: podražile bodo konkurenčne izdelke tujih proizvajalcev, kar bo poslabšalo konkurenčnost in kakovost ameriških izdelkov. "Trumpov argument, da želi s tem v ZDA privabljati tuje neposredne naložbe, preprosto meji na norost," je ocenil. Tudi če bi tuja podjetja proizvodnjo preselila v ZDA, bi zanjo potrebovala tuje komponente, ki pa bodo prav tako močno ocarinjene.
V letu ali dveh od uvedbe carin se bo vrednost tujih neposrednih investicij v ZDA po Sprukovi oceni zmanjšala za 20 do 30 odstotkov. Inflacija se bo zvišala, pri čemer je o konkretnih številkah po njegovih besedah težko govoriti, saj ni mogoče z gotovostjo trditi, kako bodo višje cene vplivale na povpraševanje po določenih dobrinah.
Če ZDA ne bi zvišale uvoznih carin, bi lahko stopnjo rasti bruto domačega proizvoda po Sprukovem mnenju v treh letih zvišale za 1,5 odstotne točke. "Tako pa se bo poslabšal že tako krhek fiskalni položaj ZDA. Pričakujemo lahko nadaljnjo rast javnega dolga, poslabšanje dinamike produktivnosti, krepko povečanje stroškov dela na enoto proizvodnje in posledično zmanjšanje blaginje Američanov," je dejal. Opozoril je tudi na zelo verjetno zmanjšanje privlačnosti ZDA za tuje talente.
Trumpove trditve, da so za velik trgovinski primanjkljaj ZDA krive druge države s svojim izkoriščanjem ZDA, je označil za povsem napačne. "Trgovinski primanjkljaj je velik zato, ker so ZDA neto izvoznica kapitala, obenem pa narašča njihov javni dolg. Posledica je zelo majhen delež investicij v njihovem bruto domačem proizvodu," je dejal.
Takšna trgovinska politika ZDA po Sprukovih besedah ustvarja "velik vakuum negotovosti", sploh zato, ker jo spremljajo povečane geopolitične napetosti. "Poglejte samo predsedniško retoriko o priključitvi Panamskega prekopa, Grenlandije in Kanade. Za tuje vlagatelje je Trumpovo predsedovanje eklatanten vir negotovosti," je dejal.
Podobno ekonomsko politiko je v 30. letih prejšnjega stoletja zasledovala Argentina, kar je pripeljalo do njenega skoraj stoletnega gospodarskega zatona, je dodal.
Trump je napovedal, da bodo ZDA na uvoz blaga iz večine trgovinskih partneric uvedle 10-odstotne carine, na uvoz iz približno 60 držav, za katere njegova administracija meni, da imajo najbolj nepoštene trgovinske odnose z ZDA, pa še višje. Za uvoz iz EU bodo veljale 20-odstotne carine. Izvršni ukaz o uvedbi tako imenovanih vzajemnih carin je že podpisal. 10-odstotne carine bodo začele veljati 5. aprila, višje carine za posamezne države pa 9. aprila.
KOMENTARJI (164)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.