Trošt ni več prvi mož Hita

Iz novogoriškega Hita so danes po seji nadzornega sveta sporočili, da je predsednik uprave Niko Trošt odstopil s položaja. Skladno z dogovorom z nadzornim svetom bo družbo vodil do imenovanja nove uprave, ki jo bodo oblikovali na podlagi javnega povabila, ki bo objavljeno v naslednjih dneh.

"Treba je sprostiti pot, da se oblikuje nova uprava s polnopravnim članstvom, da normalno deluje naprej. To sem naredil v korist družbe Hit, stroke, zaposlenih," je za Radio Slovenija poudaril Trošt, ki ima do imenovanja nove uprave pooblastila nadzornega sveta, da vodi družbo; omejen je sicer na tekoče poslovanje, za vse ostalo pa mora pridobiti soglasje nadzornega sveta.

Nadzorni svet Hita se je danes sicer sestal na ustanovni seji in za svojega predsednika imenoval Marka Jakliča z Ekonomske fakultete v Ljubljani, za podpredsednika pa Andreja Miško. Oba sta bila za člana nazdornega sveta imenovana na skupščini družbe 24. marca, ko so lastniki Hita razrešili dotedanjega predsednika nadzornikov Viktorja Barago in člana Rajka Hareja ter vanj poleg Jakliča in Miške imenovali še Ireno Uršič. V nadzornem svetu Hita sta kot predstavnika delavcev tudi Marko Slivnik in Marijan Stojko, medtem ko interese vlade zastopa Tomo Malnarič.

Slovensko igralništvo v težavah

V Hitu so se seznanili tudi s poslovanjem družbe v letu 2008 in rezultati v prvih mesecih leta 2009. "Gospodarska kriza poleg nekaterih notranjih okoliščin močno vpliva na poslovanje družbe, saj njihova poraba kljub ohranjanju števila gostov močno pada, podobne razmere pa je pričakovati tudi v naslednjih mesecih leta 2009," so zapisali v sporočilu za javnost.

Kljub številnim racionalizacijskim ukrepom, poenostavljeni organizaciji, radikalnemu zniževanju stroškov, omejevanju sponzorstev in donacij, trenutne gospodarske razmere ob obstoječi visoki obdavčitvi dejavnosti ne omogočajo normalnega dolgoročnega poslovanja. Družba Hit je namreč v letu 2008 ob realizaciji, ki je dosegla 206 milijonov evrov, plačala 100 milijonov različnih dajatev, od tega kar 55 milijonov evrov koncesijskih dajatev in posebnega davka od iger na srečo. Poleg navedenega obstoječi zakonski okvir igralniškim podjetjem ne omogoča odbijanja vhodnega DDV, kar dodatno povečuje stroške poslovanja in destimulira turistične investicije, pojasnjujejo v Hitu.