Kot je znano, je vlada sprejela urgentni in začasni ukrep, s katerim bo avgusta zvišala trošarine za elektriko za 6-kratnik sedanje cene, novembra pa še enkrat. Skupaj bo v parih mesecih trošarine zvišala za 12-kratnik. Trošarino za zemeljski plin pa za 6-kratnik. Od tega si država obeta dodatnih 100 milijonov evrov, od tega jih bo plačala predelovalna industrija okoli 58 milijonov evrov, pravijo na Gospodarski zbornici Slovenije (GZS).
Hribar Milič: Vlada naj raje varčuje v javnem sektorju ne pa da jemlje gospodarstvu
Kot je povedal generalni direktor GZS Samo Hribar Milič, je prišel ta ukrep v najbolj nepravem času, prizadel pa bo predvsem predelovalno industrijo. Kot je dejal, bodo povišane trošarine marsikatera podjetja iz teh panog pahnila iz dobička v izgube. V GZS so zato vlado pozvali naj ta predlog umakne in naj raje urgentno sprejme varčevalne ukrepe v javnem sektorju.
"Drugod po Evropi zmanjšujejo davke, javno porabo in povečujejo javna naročila ter s tem dajejo gospodarstvu več posla. Pri nas pa namesto, da bi zmanjšali porabo, zmanjšujejo investicije,“ je dejal Hribar Milič. Ukrep bo po mnenju GZS še povečal padec konkurenčnosti, je dejal še Hribar Milič, ki se zato boji, kaj bo na gospodarskem področju prinesla jesen. Te trošarine je generirala višja zaposlenost v javnem sektorju (lani za 3000) in povišanje plač, je še dejal.
Jagodič: Ukrep bo prizadel predvsem predelovalno industrijo
Marko Jagodič iz Papirnice Vevče je dejal, da bo ukrep prizadel predvsem papirno in lesno industrijo. Kot je dejal, so v papirni industriji enotnega mnenja, da podjetja tega trošarinskega šoka ne bodo preživela. Kot je dejal, bodo imeli v Papirnici Vevče zaradi gospodarskih razmer v letu 2010 že tako slab poslovni izid, trošarine pa bi stroške povečale še za milijon evrov.
Sicer imajo tudi v tujini tako visoke trošarine, a jih podjetja z dolgoročno strategijo in investiranjem v razvoj dobijo povrnjene skoraj 90-odstotno. Naša vlada pa je to varovalko očitno pozabila zapisati v zakon, je še dejal.
Prikeržnik: Z novimi trošarinami bomo izgubili obstoječe trge
Z Jagodičem se je strinjal tudi Jože Prikeržnik, direktor Lesne TIP, Otiški Vrh. Kot je dejal, bo podjetje namesto 50.000 evrov v prihodnjem letu moralo za energijo plačati 600.000 evrov. Tega povišanja pa se v ceno izdelka ne bo moglo vgraditi. Tako bi morali proizvode podražiti, zaradi česar bodo verjetno izgubili tuje trge, na novih pa ne bodo mogli več konkurirati.
LTH Ulitki: Namesto 3.100 mesečno bo treba plačati 37.200 evrov mesečno
Na zbornici so dali primer podjetja LTH Ulitki, ki je 3. največji izvoznik na Gorenjskem in izdeluje izdelke iz kovine za potrebe avtomobilske industrije. Podjetje izdeluje menjalnike, črpalke, krmilne mehanizme in podobno ter jih dobavlja kupcem, kot so Mercedez Benz, BMW, Bosch, Wabco in drugi. Podjetje trenutno za porabljeno električno energijo plačuje okoli 3.100 evrov mesečno. S prvim avgustom bi se strošek povišal na 18.600 evrov mesečno, novembra po drugem dvigu pa na 37.200 evrov mesečno. Letno bi povišanje podjetje stalo 402.000 evrov, kar pomeni znaten vpliv na pričakovani poslovni izid, so še dejali na GZS. Zaradi povišanja cen izdelkov, bi za podjetje to pomenilo manjšo konkurenčnost pri pridobivanju novih trgov.
KOMENTARJI (50)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.