'Trgovinski odnosi niso ogroženi'

Po ocenah kitajskih oblasti grožnja ameriškega spletnega velikana Google, da bo prenehal delovati na Kitajskem, ne bo vplivala na kitajsko-ameriške trgovinske vezi. Washington je sicer že zahteval pojasnila Pekinga glede hekerskih napadov na Google, katerih sledi vodijo na Kitajsko.

Google je pred dnevi zaradi vdora hekerjev v elektronske nabiralnike kitajskih človekoljubnih aktivistov sporočil, da ni več pripravljen cenzurirati rezultatov iskanj na spletni strani Google.cn in se bo zato v naslednjih tednih s kitajskimi oblastmi pogovarjal o tem, kako bi lahko v skladu z zakonom, če je to sploh možno, imeli necenzuriran iskalnik.

Ob tem se v Googlu zavedajo, da kljubovanje kitajskim vladnim zahtevam glede filtriranja iskalnih rezultatov lahko privede do tega, da bo Google moral zapustiti kitajski trg.
Ne glede na to, kakšno odločitev bo Google sprejel, pa to ne bo vplivalo na trgovinske in gospodarske vezi med Kitajsko in ZDA, je danes povedal tiskovni predstavnik trgovinskega ministrstva Yao Jian.

'Tuja podjetja naj ravnajo v skladu z zakonom'

Peking je sicer v četrtek v svojem prvem uradnem odzivu na napoved Googla poudaril, da je kitajski internet "odprt", a je hkrati vzel v bran svoj sistem cenzure in dejal, da morajo tuja podjetja ravnati v skladu z zakonom.

To je izpostavil tudi Yao, rekoč, da morajo tuja podjetja, ki poslujejo na Kitajskem, spoštovati zakone, javni interes, kulturo in tradicijo gostiteljske države ter v skladu s tem prevzeti družbeno odgovornost.

Ameriška državna sekretarka Hillary Clinton je pred dnevi že pozvala Peking za pojasnila glede hekerskih napadov na Google, v četrtek pa je tiskovni predstavnik ameriškega State Departmenta Philip Crowley dejal, da so se v Washingtonu srečali predstavniki ZDA in kitajskega veleposlaništva.

Po besedah Crowleyja ta primer sproža vprašanje tako glede internetne svobode kot varnosti interneta na Kitajskem, ki po zadnjih podatkih premore že več kot 380 milijonov uporabnikov interneta.

V ZDA je sicer že govora o zakonu o globalni spletni svobodi, ki bi ameriškim podjetjem prepovedoval shranjevanje osebnih informacij uporabnikov v državah, ki omejujejo miroljubno izražanje političnih in verskih stališč na spletu.