'Treba bo tehtati prioritete'

Premier Borut Pahor in gospodarska ministrica Darja Radić sta strateški svet za energetiko seznanila z načrti o združitvi Holdinga Slovenske elektrarne (HSE) in Gen Energije. O predlogu bo v četrtek razpravljala tudi vlada, vendar o njem za zdaj še ne bo sprejela odločitve.

Kot je po seji sveta povedal Pahor, Radićevo podpira pri načrtih za združitev obeh energetskih stebrov, vendar ne želi, da bi pri tem hiteli. Odločitev o tem želi postaviti v širši kontekst, v odločanje o njej pa vključiti tudi strokovno in širšo javnost. "Hiti počasi," je dejal predsednik vlade.

Pahor je prepričan, da bo energetska politika v prihodnosti hrbtenica konkurenčnega gospodarstva. "Tukaj se odloča ne samo o energetski politiki, ampak o gospodarski politiki in o prihodnosti države," je dejal premier. Navzoče na današnji seji je zato prosil za iskrenost. "Ni čas za diplomacijo," je dejal in dodal, da potrebuje jasne odgovore.

Premier želi vedeti, kakšna je vizija slovenske energetske politike, kakšen je njen razvojni potencial, koliko lahko država investira v nove tehnologije, koliko bo vlagala v obnovljive vire energije ter kdaj bo investirala sama in kdaj skupaj s tujimi vlagatelji.

Udeleženci današnje razprave so se zato strinjali, da potrebuje Slovenija "zelo pragmatičen dokument, ki bo odgovoril na ta ključna vprašanja", je povedal premier, ki ne želi, da bi prihodnja vlada spreminjala temelje energetske politike te vlade. "Če bi se to zgodilo, bi bil to zame velik poraz," je dejal.

"Konstruktivna razprava"

Radićeva je razpravo ocenila kot zelo konstruktivno. Vlila ji je upanje, da je vlada na pravi poti in da so sinergije pri združevanju obeh stebrov mogoče, je dejala. Ob tem je izrazila željo, da bi v združeni organizaciji slovenske energetike zbrali najboljše strokovne kadre in management ter dokončno oblikovanje prepustili stroki.

Tudi gradivo, ki je bilo pripravljeno za obravnavo na seji vlade, po besedah Radićeve predvideva tričlansko upravo HSE. Vlada namreč želi, da so v njej zastopani vsi trije temeljni viri za proizvodnjo električne energije, je dejala ministrica, ki združitev obeh stebrov predvideva še v letošnjem letu.

"Ni posebnih interesov"

Pahorju se sicer zdi smotrno, da o pobudi o združitvi obeh energetskih stebrov pred dokončno odločitvijo razpravlja tudi parlament, "da ne bi kdo zares mislil, da ima tu kdo kak poseben, oseben ali regionalen interes". "Tega ni," je zagotovil. "Spremembe, v kolikor bomo v njih šli, so posledice okolja, ki se okoli nas drastično spreminja," je zagotovil.

Ob tem je dodal, da je oblikovanje dveh stebrov prineslo konkurenco in znižanje cen električne energije, medtem ko ima njuna združitev večji investicijski potencial. "Tukaj bo treba tehtati prioritete," je dejal Pahor, medtem ko je Radićeva opozorila, da bi lahko bil ta učinek znižanja cen elektrike zgolj kratkoročen.