Agencija za pošto in elektronske komunikacije RS (APEK) je konec julija ugotovila, da se tržni delež alternativnih ponudnikov širokopasovnega dostopa do interneta pred ADSL linij ne povečuje. Njihov delež je v primerjavi s povprečjem EU nizek, kljub temu pa Slovenija beleži višjo rast števila uporabnikov ADSL od povprečja EU.
Agencija je s tem samo potrdila tisto, o čemer čivkajo ptiči na vejah: Siol, hčerinsko podjetje Telekoma Slovenije, je s svojim privilegiranim položajem na področju širokopasovnega dostopa do interneta tisti operater, ki pobira smetano, alternativne ponudnike pa državni telekom s svojo poslovno politiko že dobro desetletje izsiljuje in zatira, kolikor mu državni organi to dopuščajo.
APEK je ugotovila tudi, da so Telekomove operaterske cene neprimerne za manjše skupine uporabnikov pri alternativnih ponudnikih interneta, zato je Telekom Slovenije pozvala, naj "v najkrajšem možnem času" pripravi novo ponudbo, ki bo omogočila lažji vstop novim operaterjem na trg.
Jalova vloga agencije in urada
Telekom se je na stališče agencije razmerom hitro odzval, kar poznavalci razmer povezujejo s političnimi spremembami po lanskoletnih parlamentarnih volitvah. Ključni državni ponudnik ADSL telefonije je namreč objavil, da bo od 5. septembra dalje omogočil dostop do ADSL tehnologije brez vsiljevanja ISDN telefonskih priključkov.
Za alternativne ponudnike pa do sprememb prihaja veliko prepočasi. "Ugotavljamo, da je bila poteza Telekoma Slovenije glede razveze ADSL in ISDN bolj povezana z njihovo poslovno odločitvijo, kot pa z ukrepi agencije za telekomunikacije," je povedal Boštjan Košak, pomočnik direktorja mariborskega podjetja Medinet, ki internetni dostop ponuja preko svoje blagovne znamke Amis. "Vse skupaj se dogaja nekaj let prepozno, medtem ko je Telekom svoji hčerinski družbi Siol omogočil veliko prednost pred ostalimi ponudniki."
Siol pričakuje še več naročnikov
Siol ima trenutno okrog 160 tisoč uporabnikov, od tega jih je približno 97 tisoč na ADSL-u, 65 tisoč pa na klicnem dostopu. Od septembra, ko bo veljala nova ponudba, pa pričakujejo, da bodo število naročnikov še povečali. "Veliko ljudi se je pri nas že v preteklosti zanimalo za možnost pridobitve ADSL interneta brez Telekomovih ISDN telefonov," je povedala tiskovna predstavnica Siola Helena Čerin.
Hkrati z napovedjo razveze ADSL in ISDN paketov, pa je Telekom Slovenije s 1. avgustom povišal cene klicnega dostopa do interneta, na kar so se nekateri alternativni ponudniki interneta ogorčeno odzvali. Tako so v podjetju Medinet ugotovili, da "do tako želene liberalizacije telekomunikacijskega trga še dolgo ne bo prišlo, če bo izključni monopolist sprejemal ukrepe na škodo tistih uporabnikov, ki si ne morejo privoščiti hitrejših dostopov do interneta".
Priprave na "dan D"
Kljub Telekomovemu zagotavljanju, da bo rok za izvedbo priključka ADSL skrajšal na 14 oziroma celo na 5 dni, pa ponudniki interneta opozarjajo, da je na to treba v njihovem primeru še vedno čakati po mesec dni ali celo več. "Roki za izvedbo priklopa so odvisni predvsem od infrastrukturne opremljenosti posameznih telefonskih central, ki ponekod še vedno niso na dovolj visoki ravni," je povedal Košak.
Manj težav s čakalnimi dobami imajo pri Telekomovi hčerinski družbi Siol. "Ko smo od junija dalje pričeli ponujati 'triple play' paket (telefon, internet, TV), je bilo sprva res nekaj težav, saj je bilo treba na priključitev čakati do 30 dni," je povedala Čerinova. "V zadnjem obdobju pa se je čakalna doba skrajšala na 15 do 20 dni."
Ponudniki internetnih storitev se torej pripravljajo na "usodni" 5. september, oblikujejo nove svežnje internetnih paketov in prilagajajo cenike, ki pa javno še niso objavljeni. Morebitne spremenjene pogoje in novosti bodo pri Siolu objavili v začetku septembra. "Tudi v ponudbi ADSL-a na navadnem telefonskem priključku bomo uporabnike gotovo stimulirali z raznimi subvencijami," je povedala Čerinova.
Lokalna zanka - poslednja Telekomova trdnjava
Ali se bo v septembru za potrošnike začel "internetni ADSL paradiž" z novo ponudbo paketov in postopnim zniževanjem cen zaradi povečane konkurence, pa ostaja negotovo. "Da se bodo cene znižale, ne verjamem," je dejal Košak. V Medinetu pričakujejo, da se bodo boljši časi za potrošnike pričeli šele, ko se bo zrušila še zadnja monopolna trdnjava - visoki stroški najemnin, ki jih alternativnim ponudnikom zaračunava Telekom za dostop do njegovih t.i. "lokalnih zank".
Šele v tem primeru bi lahko alternativni ponudniki interneta imeli dostop v Telekomove lokalne telefonske centrale z možnostjo vgradnje lastnih naprav po ugodnejših cenah, kar bi omogočilo ponudbo atraktivnejših storitev in cenovno ugodnejših paketov. "Vendar se v tej smeri doslej še ni zgodilo nič resnega," dodaja Košak in opozarja na premalo aktivno vlogo Agencije za pošto in elektronske telekomunikacije.
