Vsak državljan bo tako lahko imel pri banki odprt le en račun, preko katerega bo prejemal vsa vplačila in opravljal izplačila tako v tolarjih kot v tujih valutah. To pa pomeni, da se bo število različnih računov, ki jih imamo Slovenci odprte pri bankah, močno zmanjšalo. Slavko Cimprič, vodja področja poslovanja s prebivalstvom pri Združenju bank Slovenije je povedal, da naj bi se število računov s sedanjih več kot štirih milijonov po uspešni izvedbi projekta zmanjšalo na približno 1,2 milijona. Prvi občani bodo pogodbe o odprtju transakcijskega računa začeli sklepati 1. julija.
Transakcijski račun bo nosilni račun, preko katerega bodo prihajala vsa nakazila, po drugi strani pa bo omogočal dostop do celotne ponudbe bančnih storitev. Občani bodo tako vsa vplačila (plače, pokojnine, dividende, nadomestila, ...) prejemali le na en bančni račun. Ta bo po obliki enak za vse slovenske banke, in sicer bosta prvi dve številki označevali banko, naslednje tri številke enoto banke, številka posameznikovega računa bo osemmestna, sledili pa bosta še dve kontrolni številki. Banke bodo morale v povprečju odpreti kar 100.000 transakcijskih računov na mesec. Zamenjava pa ne bo zajela tudi hranilnih knjižic, ki služijo le varčevanju in ne tudi za nakazila.
Transakcijski računi bodo zagotovili bolj učinkovito, bolj preprosto, bolj varno in bolj hitro bančno poslovanje. Dolgoročno si banke od njihove uvedbe obetajo tudi racionalizacijo poslovanja, čeprav bo v začetku povezano z visokimi stroški. Poleg odprtja novega 1,2 milijona računov bo namreč potrebno opraviti tudi prilagoditev računalniških aplikacij, plačilnih kartic, bankomatov, čekov in strojne opreme za prevzem in obdelavo čekov, POS terminalov,... Standardi so že pripravljeni, testno obdobje je predvideno maja in junija, do 1. julija 2003 pa je predvideno prehodno obdobje, ko bo poslovanje potekalo tako z novimi kot tudi še s starimi računi. Po tem datumu naj bi v skladu s predlogom zakona o plačilnem prometu ne bilo več drugih denarnih transferov kot le še preko transakcijskega računa.
Za občane bodo transakcijski računi prinesli tudi nove plačilne inštrumente, od katerih sta posebna položnica in posebna nakaznica že nekaj časa v uporabi. Med ostalimi novostmi je Cimprič navedel direktno obremenitev, ki bo enaka sedanjemu trajnemu nalogu, direktno odobritev, ki pomeni negotovinsko nakazilo denarnih sredstev v dobro računa upravičenca (plač, pokojnin, socialne pomoči, honorarjev, ...) ter trajni nalog, ko imetnik računa pooblasti banko, da redno nakazuje določen znesek na določen račun. Pri direktni obremenitvi je novost, da bo moral upnik vsaj osem dni pred izvedenim plačilom državljana o tem obvestiti, državljan pa bo imel pravico ugovarjati (lahko pri podjetju ali pa pri banki). Za podjetja bo novo tudi to, da bo izmenjava podatkov potekala na enem mestu po eni poti za celoten bančni sistem, medtem ko sedaj velja, da morajo npr. podjetja, katerih zaposleni imajo odprte tekoče račune pri različnih bankah, vsaki banki dostaviti podatke o izplačanih plačah na drugačen način.
V Združenju bank Slovenije so se tudi dogovorili, da se z ukinitvijo Agencije za plačilni promet, ki je predvideno sredi tega leta, za opravljanje plačilnega prometa v medbančnem okolju pripravi nov standardizirani plačilni nalog. Obrazec bo imel enotno obliko za vse banke in na njem ne bo logotipa banke, namenjen pa bo pravnim in fizičnim osebam kot nadomestilo za obstoječe obrazce, ki jih sprejemajo banke. Tiskale ga bodo lahko vse slovenske tiskarne, banke pa ga bodo morale obvezno sprejeti ne glede na način nadaljnje obdelave.
