Gospodarstvo

Tožba proti Hrvaški

Ljubljana, 12. 07. 2007 15.51 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 2 min

Ljubljanska banka v Zagrebu toži Hrvaško na Evropskem sodišču za človekove pravice v Strasbourgu.

Za tožbo so se odločili, ker jim je hrvaški sodni sistem onemogočil poplačilo terjatev
Za tožbo so se odločili, ker jim je hrvaški sodni sistem onemogočil poplačilo terjatev FOTO: Dare Čekeliš

Glavna podružnica Ljubljanske banke v Zagrebu je vložila tožbo proti Hrvaški, ker s pravnimi sredstvi v okviru hrvaškega pravnega reda ni uspela izterjati terjatev do tovarne sladkorja IPK Osijek, je zatrdil predsednik uprave LB Borut Ožura. Kot je pojasnil Ožura, so se za tožbo odločili, ker jim je hrvaški sodni sistem onemogočil poplačilo terjatev preko pravnomočnega sklepa o izvršbi.

LB Zagreb v pritožbi, ki jo je vložil na sodišče v Strasbourgu 21. junija, toži Hrvaško zaradi kršitev Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin glede pravice do poštenega sojenja, pravice do mirnega uživanja lastninske pravice, pravice do učinkovitih pravnih sredstev pred domačimi oblastmi in pravico do prepovedi diskriminacije.

Poleg zahtevka za nepremoženjsko škodo je sodišču predlagal, naj Hrvaško obsodi na povračilo dejanske škode, ki vključno z zamudnimi obrestmi za dva postopka znaša 49,3 milijona evrov in 8,2 milijona evrov.

Ljubljanska banka d.d. Glavna podružnica Zagreb ima pravnomočen sklep o dveh izvršbah iz leta 1991 in leta 1994 pri Trgovskem sodišču v Osijeku. Ker je leta 1994 še trajala vojna na Hrvaškem, se je LB Zagreb z IPK Osijek dogovoril, da začasno ne bo zahteval rubeža podjetja. Leta 2003, ko je tovarna že nekaj časa normalno poslovala, pa je LB Zagreb oktobra istega leta predlagal nadaljevanje izvršbe.

Takoj po tem je pri Trgovskem sodišču v Osijeku posredoval takratni podpredsednik hrvaške vlade Slavko Linić, tako da je nato decembra 2003 sodišče oba izvršilna postopka prekinilo na osnovi vloge IPK Osijek, ki je sicer sodišče nikoli ni poslalo LB Zagreb. LB Zagreb se je nato pritožila na Višjemu trgovskemu sodišču v Zagrebu in kasneje še na hrvaškem ustavnem sodišču, ki sta pritožbo zavrnila, s tem pa je LB Zagreb tudi izkoristila vsa pravna sredstva v okviru hrvaškega pravnega reda.

KOMENTARJI (3)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

Pygmalion
13. 07. 2007 12.02
Problem je v kaksnem zaporedju so posamezne poteze. Prvo se je Ljubljanska banka odlocila, da denarja varcevalcem ne bo vrnila, potem pa so ji oblasti prepovedale delovanje (in s tem onemogocile, da pokasirajo dolgove. Seveda odlocitev Ljubljanske banke ni slucajna. V Ljubljani so ocenili, da je iztrzljiv dolg banki iz razlicnih razlogov manjsi od depozitov varcevalcev, zato so preprosto varcevalce skenslali. Toda, to je bancni rizik in zato banke obstajajo, zato taksna odlocitev ni bila legitimna
stane@jesenice.net
13. 07. 2007 09.41
Ko, če bodo hrvati poplačali dolg, ki ga imajo do LB v Zagrebu, potem bo lahko tudi LB v Zagrebu poplačala terjatve do bivših varčevalcev, torej se vidi kam je šel denar hrvaških varčevalcev, v žepe hrvaških najvišjih organov, če je celo takratni podpredsednik LINIČ posredoval, da se dolg hrvaške do LB ne vrne. Vse se jim vrača kot bumerang
exim@t-2.net
13. 07. 2007 09.18
Hvala Bogu, skrajni čas. Ti Hrvatje morajo dobivati lekcije!