Gospodarstvo

Tovarna Prebold gre v stečaj

Prebold, 12. 11. 2004 00.00 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 2 min

Direktor Tekstilne tovarne Prebold Mitja Ribarič bo na sodišče podal predlog o uvedbi stečajnega postopka v podjetju.

Po besedah predstavnika celjske območne organizacije zveze svobodnih sindikatov Forta Turka je to pravilna odločitev, saj bodo lahko delavci poplačani iz jamstvenega sklada.

Predlog o uvedbi prisilne poravnave, ki ga ja Mitja Ribarič na celjsko okrožno sodišče podal konec oktobra, bo tako spremenjen v predlog o uvedbi stečaja. O njem naj bi sodišče odločalo že prihodnji teden in takrat imenovalo stečajnega upravitelja, je še poudaril Turk.

Ribarič meni, da je v danem položaju nemogoče analitično in z argumenti podpreti možnosti za uspeh predlagane prisilne poravnave, saj je igralcev v tej igri preveč. V njej so namreč vsi zaposleni, ostali upniki v postopku, upniki v upniškem odboru, predstavnik zaposlenih v upniškem odboru, banke, sodišče, država, delničarji, tekstil kot panoga in nenazadnje tudi mediji. Zato se je odločil, da ne poda odstopne izjave, ker se ne čuti krivega za nastali položaj, temveč na podlagi rezultatov razgovorov ter soglasja delavcev in nadzornega sveta predlaga stečaj tovarne, ki jo vodi od septembra lani.

50 delavcev iz programa nogavice je zaradi neizplačila 65 odstotkov avgustovske plače v torek spontano prekinilo delo, medtem ko so delavci iz drugih programov že nekaj časa doma na čakanju. Zadnje plačilo, in sicer 35 odstotkov avgustovske plače, so preboldski tekstilci prejeli 12. oktobra, regres pa jim ni bil nakazan že tretjo leto.

Po mnenju sindikata uvedba prisilne poravnave ne bi bila smiselna, saj tovarna že v prvi prisilni poravnavi ni uspela poplačati vseh upnikov. Proizvodnja v tovarni je že skoraj ustavljena, saj podjetju v programih tkanine in konfekcija primanjkuje naročil. V programu nogavice je sicer dovolj naročil, vendar podjetje, ki je v najboljših časih zaposlovalo 1860 delavcev, danes pa le še 213, nima denarja za nakup potrebnega materiala.

Tudi delavci so dejali, da se jim zdi najboljša rešitev za večletno agonijo stečaj podjetja, saj je podjetje, ki je bilo ustanovljeno prej 158 leti, lani ustvarilo več kot 400 milijonov tolarjev izgube. Skozi zgodovino je tovarna dvakrat tudi zgorela. Prvič so imeli požar leta 1866, ko je med drugim pogorel nov, še ne dograjen objekt belilnice. Gašenje požara je bilo nemogoče, saj je voda zaradi nizkih temperatur zmrzovala že v ceveh. Drugič pa je zagorelo maja 1969, ko je ognej popolnoma uničil skladišče barv, kemikalij in belilnico.

UI Vsebina ustvarjena brez generativne umetne inteligence.
  • 1
  • 2
  • 3
  • 4
  • 5
  • 6
  • 7
  • 8
  • 9
  • 10