Aljoša Tomaž bo uporabil vsa pravna sredstva, da dokaže, zakaj je pravzaprav šlo pri njegovem sestopu in da je bil posel s prodajo bankinega deleža v Nacionalni finančni družbi (NFD) dober posel.
Tomaž se je za tožbo zoper Abanko odločil zaradi zakona o bančništvu. "Če bi bil proti meni sprožen kakršen koli postopek, ne bi več mogel dobiti licence Banke Slovenije za člana uprave banke," je pojasnil.
Uprava Abanke, ki jo vodi Aleš Žajdela, obžaluje, da se delo nekdanjega prvega moža banke končuje s sodnim sporom. Tomaževega ravnanja v banki nočejo omentirati, "bodo pa ukrepali v smeri maksimalne zaščite interesov banke".
Tomaž: Vse obtožbe so laži
Aljoša Tomaž je trenutno svetovalec uprave za strateška vprašaja. Šestmesečno pogodbo z njim sta podpisala nekdanja člana uprave Vito Verstovšek in Bogomir Kos, ki jima je mandat potekel 1. oktobra. Po tej pogodbi Tomaž prejema 90 odstotkov svoje nekdanje plače, poleg tega pa je že dobil odpravnino.
Na Tomažev račun se je sicer vsul plaz različnih obtožb, med drugim o zlorabi službenih kartic ter o provizijah, ki naj bi si jih zagotovil pri urejanju posojil za NFD, s katerimi naj bi ta kupil delnice Abanke. Tomaž je vse obtožbe označil za laži.
Odstop zaradi nezadovoljstvo nadzornikov
Tomaž je julija odstopil z mesta predsednika uprave Abanke. Neposredni povod za Tomažev odstop naj bi bilo nezadovoljstvo večine nadzornikov zaradi Abankine prodaje 44,4-odstotnega deleža v NFD, transakcijo, ki jo je sicer že januarja potrdil stari nadzorni svet. Za omenjeni delež je Abanka iztržila 5,8 milijarde tolarjev, po ocenah pa bi lahko zanj dobila skoraj sedem milijard tolarjev.
Tomaž je sicer takrat kot razlog za odstop navedel odgovornost do družine, saj se take tožbe vlečejo. Drugi, še bolj pomemben razlog, pa je po njegovih besedah bil ta, da bi tožba škodovala banki.
