Lastnik hrvaškega koncerna Agrokor Ivica Todorić je v pogovoru za zagrebški tednik Nacional dejal, da je treba rešiti koncern, ohraniti vsa delovna mesta in razrešiti težave z dobavitelji. Zanikal je navedbe o domnevnem kriminalu v Agrokorju. "Glavni cilj bi moral biti rešiti Agrokor in vsa delovna mesta v družbi, da bodo podjetja iz sestave Agrokorja nadaljevala z uspešnim poslovanjem. Enako pomembno je urediti probleme z dobavitelji," je dejal.
Kot dodaja časnik, je Todorić v pogovorih s svojimi sodelavci povedal, da se o poslovanju Agrokorja že več tednov objavljajo neresnice. "V koncernu ni nepokrite zadolženosti, lahko se dokumentirajo transakcije za vsako kuno, celotna zadolženost in vrednost koncerna sta v ravnovesju," je pogovore Todorića in njegovih osebnih svetovalcev povzel glavni urednik Nacionala Berislav Jelinić.
Eden najbogatejših ljudi na Hrvaškem verjame, da je koncern lahko še naprej "lokomotiva" hrvaškega gospodarstva, a bi lahko od njega ostali le deli, če izredna uprava ne bo uspešna. Med drugim je omenil, da izredni pooblaščenec hrvaške vlade za Agrokor Ante Ramljak po prevzemu poslov z njim ni stopil v stik.
Todorić nima več lastniških ambicij v Agrokorju, pomagal pa bi rad rešiti družbo. Nacional med drugim navaja, da je pripravljal načrte za izvedbo prve javne ponudbe delnic (IPO) živilskega dela koncerna do junija 2017. Na ta način je nameraval zagotoviti nova posojila.
Ko je v začetku aprila zapustil podjetje, je imel Todorić na svojem tekočem računu 20.700 kun (2800 evrov), dodaja Nacional. Želi si, da bi razjasnili dejstva o tem, kako se je začela celotna kriza in kakšna je vloga različnih akterjev zunaj Agrokorja.
Vir Nacionala, ki je "neposredno povezan s Todorićem", omenja, da so nekdanji predsednik hrvaškega sabora Božo Petrov in predstavniki največje upnice Agrokorja, ruske banke Sberbank, v začetku februarja skupaj ponujali pomoč Todoriću. Ta je o "dobronamernih ponudbah" Petrova obvestil hrvaškega premierja Andreja Plenkovića, da ne bi postal "žrtev nekakšnih iger".
"Tudi danes se Todoriću zdi neverjetno, da predsednik sabora s tujimi bankirji pripravlja načrte, kot se je potem izkazalo, da bi uničili nekega hrvaškega podjetnika," navaja Nacional izjavo svojega vira.
Tednik napoveduje, da bo Todorić spregovoril o vseh podrobnostih, ko bo za to nastopil čas. V prihodnje je pripravljen komunicirati z mediji, a obstaja vrsta razlogov, zakaj tega doslej ni počel.
Pred novinarje v Metkoviću pa je danes stopil Petrov, ki ni zanikal srečanja z vodilnimi ljudmi hrvaške podružnice Sberbanke na Hrvaškem. Dejal je, da se je srečal tudi s številnimi drugimi akterji, ki bi lahko sporočili Todoriću, da je zaskrbljen nad usodo Agrokorja ter da se je o tem treba pogovarjati. Poudaril je, da so ga o krizi v Agrokorju obvestili majhni kmetje in dobavitelji koncerna ter da se je o tem dvakrat poskusil pogovoriti z ministrom za finance Zdravkom Marićem, še preden je izbruhnila kriza v največji hrvaški družbi, a mu ni uspelo. Tudi od vlade je zahteval pogovore na temo Agrokorja, a naj bi mu odgovorili, da pretirava in da je stanje v koncernu dobro. Petrov meni, da se je Todorić s svojimi izjavami v Nacionalu vključil v predvolilno kampanjo za nedeljske lokalne volitve na strani HDZ.
Hrvaški premier in predsednik HDZ Andrej Plenković je med današnjim obiskom v Koprivnici povedal, da ne ve, kako je Petrov komuniciral s Todorićem. "Ko smo videli, da Agrokor potrebuje dodatno finančno injekcijo v obliki novih posojil, smo opravili potrebne pogovore. Obe srečanji sta bili na sedežu vlade. Ocenili smo situacijo in se nato obrnili v smer, ki je bila v tistem trenutku edina prava," so Plenkovićevo izjavo predvajali hrvaški mediji.
Pojasnil je, da sta ostali dve možni rešitvi bili pasiviziranje vlade glede reševanja problemov v zasebnem podjetju ter nacionalizacija, ki bi pomenila prevzem dolgov družbe. Poudaril je, da je vladna odločitev usmerjena na ohranitev delovnih mest in zagotavljanje časa za prestrukturiranje Agrokorja, ki "verjetno ne bo več obstal v dosedanji obliki".
KOMENTARJI (117)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.