Evropa je pred začetkom zime dobro pripravljena na morebitno plinsko krizo. Skladišča plina so polna tako v članicah Evropske unije kot v državah jugovzhodne Evrope, države so bolje kot lani pripravljene za primer, da Rusija zapre pipo, poleg tega se je zmanjšala poraba. To je ugotovila koordinacijska skupina za plin, ki deluje v okviru EU.
Potem ko je januarja Evropa zaradi ukrajinsko-ruskega spora sredi januarja zmrzovala, so se države aktivno lotile preprečevanja ponovitve takšnega scenarija. Tako so sklenile vrsto kratkoročnih pogodb o nakupu plina, izvajajo tudi projekte za izgradnjo in izboljšanje plinskega omrežja. Povrh vsega pa se je, kot že omenjeno, poraba plina zaradi gospodarske krize zmanjšala, njegova cena pa se je znižala.
Evropske države z optimizmom pred prihajajočo zimo navdaja tudi četrtkov dogovor med predsednikoma ruske in ukrajinske vlade Vladimirjem Putinom in Julijo Timošenko glede reševanja plinskega vprašanja.
Koordinacijska skupina je vseeno pozvala k nadaljnjemu usklajevanju načrtovanja za izredne razmere v oskrbi s plinom in izvedbo vaj za ustrezno in hitro ukrepanje v primeru neljubih scenarijev.
Recesija ogroža prehod na čisto energijo
Recesija resno ogroža ključna energetska vlaganja, ki so nujno potrebna zaradi rasti povpraševanja po energiji v prihodnje in za prehod na čistejše oblike energije, so poudarili udeleženci foruma ekonomske komisije Združenih narodov za Evropo, ki je sredi tedna potekal v Ženevi.
Predstavniki naftnih in plinskih družb ter proizvajalci električne energije so izpostavili, da zaradi kreditnega krča, pešanja gospodarstva in padca cen energentov prelagajo oz. krčijo investicije. Svež kapital pa je nujno potreben pri obnovi in širitvi infrastrukture kot so proizvodne zmogljivosti in plinovodi, zmanjšanju emisij toplogrednih plinov ter pri gradnji bolj dragocenih alternativnih virov energije, so opozorili.
KOMENTARJI (25)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.