Epileptični napadi poškodujejo možgane, med njimi pa lahko zaradi padcev pride do resnih poškodb. Epilepsijo je dolga leta zaradi napadov spremljala močna stigma, okolica napade še danes pogosto zamenjuje za stanje alkoholiziranosti, nepoznavanje bolezni je krivo, da se številni še vedno izogibajo pomagati bolnikom med napadom.
Pri večini bolnikov se bolezen pojavi pred 18. ali po 60. letu starosti. Za boleznijo trpi okoli odstotek svetovnega prebivalstva ali 40 milijonov ljudi. Pri nas na leto diagnosticirajo okoli 1000 novih primerov.
Bolnikom z epilepsijo je na voljo čedalje več sodobnih rešitev, ki jim pomagajo pri spopadanju z boleznijo, slovenska ideja pa bi jim lahko že kmalu priskrbela celovito rešitev - elektronskega asistenta.
Z idejo so že zmagali na Startup vikendu Razvojnega centra Novo mesto, bolnikom pa bi ponudili zapestnico z SOS gumbom in brezžično povezavo s pametnim telefonom, ki bi jo lahko bolnik aktiviral pred napadom, saj večina bolnikov začuti, da se bliža napad. Pripomoček bi oddajal zvočni in grafični alarm, telefon pa bi poslal sms sporočilo svojcem, v primeru daljšega napada bi poklical pomoč na 112, mimoidočim pa bi dajal navodila, kako pomagati bolniku med napadom.
Prav tako bi pripomoček beležil bolnikove fiziološke parametre v času napada in geolokacijo napada. Ker je eden glavnih sprožilcev dogodka svetloba, bi bilo nato mogoče določiti zemljevid črnih točk.
Z vodjo ekipe Ivanom Škrlecem smo govorili o tem, kako je nastala ideja za asistenta, kaj vse še morajo postoriti, preden bo na voljo bolnikom, pa tudi o tem, koliko je pri nas na voljo podpore za kreatorje inovativnih in uporabnih idej.
Kako je nastala ideja za asistenta za epileptike? Ima morda kdo od članov ekipe osebno izkušnjo z boleznijo?
Član ekipe je epileptični bolnik in živi z boleznijo že od otroštva. V pogovorih z njim in z več kot 30 bolniki, njihovimi svojci in zdravniki, se seznanjamo z glavnimi problemi, ki jih prinaša ta bolezen. Ideja sama ni samo aplikacija, ampak celovita rešitev, kako pomagati epileptičnim bolnikom, da jih okolica prepozna, predvsem pa, da jim lažje in hitreje pomaga ob napadih. S tem lahko preprečimo dodatne poškodbe, do katerih prihaja ob napadih. Rešitev ni še dokončna in se razvija s količino intervjujev, ki jih intenzivno izvajamo.
Vsak dan nastane precej novih inovativnih idej, le redkim uspe, da se zares zasidrajo na trgu, kako boste poskrbeli, da bo vaša vidna?
Uporabljamo socialna omrežja, Facebook in Google. Najdete nas pod imenom epilep.si. Zelo pomemben nam je osebni stik in pogovor z bolniki. Tematika je zelo občutljiva, česar se zavedamo, zato gradimo na zaupanju vseh, ki nam pomagajo pri gradnji rešitve. Eden izmed že osvojenih ciljev nam je zagon civilnega gibanja , s pomočjo katerega osveščamo vse o bolezni, ki je po vseh raziskavah v porastu. Veliko nam pomeni, da smo lahko tudi na dosedanjih predstavitvah in preko medijev sporočili ljudem, da epilepsija obstaja, da je še tako majhna pomoč bolniku vedno dobrodošla, še najbolj pa v času napada.
Na trgu obstaja več rešitev, sami smo podrobno pregledali 52 aplikacij. Ker imamo epileptičnega bolnika v ekipi, smo vse te rešitve tudi pretestirali v vsakdanji uporabi. Analiziramo izdelke in smo opazili nekatere pomanjkljivosti, ki jih bomo v naši rešitvi odpravili. Na trgu sicer opažamo predvsem aplikacije, ki vodijo dnevnik ob epileptičnih napadih, sami pa se bolj osredotočamo na celovito rešitev, sistem, ne le zgolj aplikacijo, ki je sposobna opozoriti na začetek napada. To je ena od glavnih prednosti. Še večja prednost pa je naš sistemski pristop.
Ena od raziskav pravi, da Slovenci ne sledimo trendu uporabe medicinskih oziroma zdravstvenih aplikacij tako hitro, kot v nekaterih drugih državah. Kljub temu je vaša ideja postala odmevna precej hitro. Se to pozna le v številu medijskih objav ali imate morda tudi ponudbe za financiranje razvoja izdelka?
Trenutno ponudb nimamo in smo seveda odprti za pogovore v smeri financiranja. Medijske objave pa v tem času, ko končno rešitev z vsakim novim spoznanjem še izboljšujemo, pripeljejo za sabo neprijetno komentiranje, ki prej jemlje elan kot pa daje pogum za nadaljnje delo. Prej kot sledenju uporabe teh aplikacij Slovenci pač sledimo negativnemu ocenjevanju vsega novega, kar se pojavi v našem prostoru.
Koliko sredstev ste v razvoj asistenta vložili doslej (denarja, časa, opreme), koliko jih boste po vaši oceni še potrebovali, preden bo asistent pripravljen za trg?
V produkt smo vložili izključno svoj denar in veliko svojega časa in opreme. Težko ocenimo, ker smo osredotočeni v fokusiranje samega problema. Oblikujejo se že okvirji rešitve, ki nas bodo pripeljali tudi do bolj natančne ocene finančnega vložka za izdelek pripravljen na trg.
V Sloveniji je okoli 20.000 epileptikov. So oni vaša ciljna skupina, ali želite z izdelkom prodreti tudi v tujino?
V tujini je skoraj 50 milijonov bolnikov z epilepsijo. K tej primarni ciljni skupini moramo prišteti še njihove bližnje, kar poveča število uporabnikov sistema. Cilj že v samem začetku ideje ni bila zgolj Slovenija, temveč globalna rešitev, ki jo bodo uporabljali po celem svetu. Intervjuvali smo že bolnike tudi iz EU držav. Vsa spoznanja ob pogovorih vključujemo v rešitev.
Kako nameravate financirati končno izvedbo, testiranja, promocijo ... Ste morda že trkali na vrata ponudnikom kapitala, "poslovnim angelom", ali vam je morda bližje sistem, ki ga ponuja Kickstarter?
V začetku upamo na donatorska sredstva. Nikakor ne nameravamo kot vir financiranja v to vključevati bolnike. Bolezen sama jih je zaznamovala dovolj, zato poskušamo najti načine, kako urediti financiranje na druge načine, ne preko končnih uporabnikov. Seznanjeni smo z različnimi ponudniki kapitala in pripravljamo se tudi na trkanje na njihova vrata.
S kakšnimi težavami se srečujete zdaj, ko od ideje prihajate k realizaciji projekta? Predvidevate, da boste morda imeli težave z birokracijo, zbiranjem sredstev ...
Projekt je v zelo občutljivi fazi. Gradimo arhitekturo celovite rešitve, ki temelji izključno na čim več pogovorih z uporabniki. Največja težava trenutno je stigmatiziranost bolezni, bolniki ne marajo govoriti o tem. Tudi na tem mestu vabim vse, ki se srečujejo z epilepsijo, da nam pomagajo prestaviti svoje težave, da bomo skupaj lahko naredili čim boljšo rešitev.
Kdaj približno bo izdelek pripravljen za trg?
Za sredino januarja bo rešitev v testiranju na testni skupini uporabnikov.
Je kdo od članov vaše skupine že sodeloval v podobnih start-up skupinah, delavnicah ali natečajih? Koliko idej ste uspeli uresničiti oziroma kje se je najpogosteje zataknilo?
Del ekipe je zelo uspešno izvedel prvo delavnico Internet Of Things v Sloveniji. Iz delavnice in prejšnjih nastopih na tekmovanjih smo izdelali nekaj zanimivih prototipov. Na vseh dosedanjih startup dejavnostih smo prišli do spoznanja, da je prej kot ideja in z njo prototip pomembna ekipa. Do sedaj smo gradili ekipo, zdaj ta preizkušena ekipa prihaja na startup sceno z eno izmed idej. Delamo 100-odstotno na tej ideji in rešitvi, ko jo končamo, gremo na naslednjo. Na preteklih izkušnjah z ekipo verjamem, da se nam tukaj ne bo zataknilo.
Kako ocenjujete startup natečaje v Sloveniji - jih je preveč, premalo, ponujajo dovolj znanja, priložnosti - oziroma - česa bi morali ponujati več, da bi inovativne ideje v večji meri zaživele v praksi?
Startup gibanj je v Sloveniji veliko, dovolj. Lepo je poskrbljeno za vse, ki želijo pridobiti prve informacije, kako idejo spravit v življenje. Idej je veliko, energija vseh, mladih in starih, je neizmerna. Malo težje edino razumemo, da so nagrade za vse te ideje izredno nizke ali pa jih sploh ni. Za nagrado 10 000 evrov smo pred kratkim videli prijavo čez 150 idej, kar pomeni vsaj 3-krat toliko startnikov. Vsi polni pričakovanja in z veliko vloženih brezplačnih ur. Z druge strani pa živimo v okolju, kjer velike količine denarja potujejo v finančne institucije, kjer je svežih idej zelo malo. Če bi v Sloveniji obstajali resnični, pravi investitorji in ne zgolj kreditodajalci, bi marsikateri startup resnično zaživel v mala svetovna podjetja. Predvsem pa bi ostal doma in ne ob prvem uspehu preselil v tujino. Informacij je dovolj, znanja in predavanj je dovolj, tekmovanj je dovolj ... manjka samo ciljna skupina startupov - resnični investitorji.
KOMENTARJI (41)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.