"Delati smo začeli blizu Stuttgarta," pripoved začne Simon Maršić. "Bil sem presenečen, ko sem videl, kako neorganizirano je bilo vse skupaj. Nisem dobil ne delovnih oblačil ne zaščitne opreme. Pozneje sem dobil tri bele majice in športne copate, ki so bile za delo na gradbišču neprimerne. Prav tako ni bilo pravega orodja, niti ni bilo poskrbljeno za varnost pri delu."
Da stvari niso, kot bi morale biti, je sporočil lastniku podjetja, ki pa naj bi postregel z izgovori in obljubami. Iz dolge korespondence, ki jo je Maršić posredoval tudi nam, je sicer razbrati, da je prošnjam za orodje sledil tudi odgovor "sem pozabil" in predlog, naj se za orodje sam dogovori na gradbišču.
Je pa delo kljub vsemu nadaljeval in v Nemčiji se mu je pridružil še brat, ki pa je naletel na podobne okoliščine. Razmere naj bi se vlekle še približno tri tedne, ko je Maršiću prekipelo in je, kot sam priznava, zaradi nevzdržnih razmer zapustil gradbišče.
Pozneje se je na delo vrnil, saj naj bi ga delodajalec poklical, se opravičeval, češ da se mu je pokvaril avto, zaradi česar ni mogel priti na ogled in podobno.
Ker je bil prepričan, da bo prej ali slej bolje, prav tako naj bi bili na gradbišču z njegovim delom zadovoljni, je vztrajal. "Projekt smo končali avgusta," pripoveduje Maršić, ki se je nato – v skladu z naročilom delodajalca – odpravil v okoli 100 kilometrov oddaljen kraj, na novo gradbišče.
Kot pravi, je bil tam kaos še večji, delalo se je nekaj povsem tretjega, zato se je bilo treba prilagajati. Na poziv, naj vendarle pride v Nemčijo in si razmere ogleda, naj se delodajalec spet ne bi odzval, sledili so tudi premori v komunikaciji.
Poleg tega so, nadaljuje Maršić, nastale težave z lastniki stanovanja, ki naj bi začeli groziti, da bodo zaradi neplačane najemnine poklicali policijo. Da bo plačal najemnino, naj bi sicer prav tako obljubil delodajalec.
Vmes se je začelo zapletati tudi s plačo, in Maršić pravi, da zasluženega denarja še vedno ni videl. Šlo naj bi za več kot 3000 evrov. Vmes je sicer obupal in se vrnil domov, delodajalec pa mu je poslal odpoved pogodbe, kjer je med drugim zapisano, da "delo ni bilo opravljeno vestno, strokovno in pravočasno" in da lahko delodajalec pogodbo o zaposlitvi odpove, če se delavec pet dni zapored ni pojavil na delovnem mestu brez opravičila.
Delodajalec naj bi sicer delavca sprva nagovarjal, da sporazumno podpiše odpoved, vendar je ta pred tem zahteval izplačilo denarja. Naj bi pa delodajalec Maršiću grozil tudi "s sankcijami" in s tem, "da bo vse življenje plačeval odškodnino".
Iz kupa korespondence, ki nam je bila na razpolago, je sicer mogoče razbrati, da je bil delodajalec precej podrobno seznanjen s potekom dela, dodatnim delom, težavami, vendar ni zaznati slabe volje zaradi kakovosti dela, v enem od sporočil pa med drugim piše – "glavno, da je zadovoljna z vama", kar naj bi se nanašalo na nadrejeno osebo na gradbišču.
Na inšpektoratu za delo so nam potrdili, da "vodijo postopek proti delodajalcu Tiax, d. o. o.", da pa nam več informacij za zdaj ne morejo posredovati, saj postopek še ni zaključen. Razvoj dogodkov bomo zato spremljali.
Če se bo tudi v tem primeru izkazalo, da so bile pravice delavcev dejansko kršene – Maršić sicer vztraja, da z bratom nikakor nista edini žrtvi, makedonski kolega naj bi se v Nemčiji znašel celo v položaju, ko ni imel niti toliko denarja, da se vrne domov – bo to žal še ena v predolgi vrsti zgodb o nepravilnostih pri napotitvah delavcev v tujino.
"Inšpektorji vsako leto ugotavljajo kršitve pravic delavcev, ki jih na delo v tujino oziroma države članice EU napotujejo delodajalci, registrirani v Sloveniji," ob tem pravijo na inšpektoratu. Žrtve pa so tako slovenski kot tuji delavci.
"V primeru napotitev delavcev slovenskih delodajalcev v tujino tako za delavce kot delodajalce velja slovenska zakonodaja, v omejenem obsegu pa tudi zakonodaja države, v katero je delavec napoten," dodajajo. Kar pa ne pomeni, da marsikdo zakonodaje ne krši, še posebej v času družbenih omrežij, ko so novi in novi delavci, ki se ujamejo v past, oddaljeni le kakšen klik.
Delodajalec: Gre za povsem neresnične navedbe delavca
Potem ko smo z njim neuspešno poskušali stopiti v stik po različnih poteh, pa se nam je po objavi članka pozno zvečer oglasil tudi delodajalec.
Kot pravi, delavec gradbišča ni zapustil zaradi nevzdržnih razmer, ampak zaradi sporov z nemško vodjo gradbišča, s tem ravnanjem pa podjetju povzročil ogromno škode.
Direktor Tiaxa meni, da se delavec zdaj neupravičeno postavlja v vlogo žrtve - in da je vse potrebno orodje in delovna oblačila dobil od podjetja in od nemškega naročnika.
Vir spora pa naj bi bila kvaliteta dela, ki ni zadostovala visokim nemškim standardom. "Če delavec skoraj tri tedne barva ograjo dolžine 39 metrov to ni ravno normalno," situacijo opisuje lastnik podjetja. Omenja tudi slabo prepleskane tapete, kjer naj bi se zato videli prehodi.
Kvalitete Maršićevega dela naj pred napotitvijo ne bi preveril, ker da mu je glede izkušenj verjel na besedo. Bi pa naj večkrat opozoril, da delo ni dobro opravljeno, a delavec o tem menda ni želel ničesar slišati.
Delodajalec pravi, če kdo, sem oškodovan jaz. Zatrjuje še, da je denar za plačilo najemnine dal delavcu, ali jo je dejansko plačal ali ne - pa ne ve, saj naj bi dobil le eno potrdilo o plačilu.
KOMENTARJI (150)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.