Včeraj popoldne je celotna uprava Mercatorja odstopila zaradi vzajemnega nezaupanja z večjimi lastniki. Predsednik uprave Žiga Debeljak je pojasnil, da je vzrok nezaupanja predvsem različen pogled na prodajo Mercatorja njegovemu največjemu konkurentu v regiji, hrvaškemu Agrokorju. Večji lastniki pa tudi s svojimi predlogi za skupščino ne zaupajo upravi Mercatorja in nadzornemu svetu, zato uprava v takšnem položaju ne more delovati. To je oslabilo zmožnost uprave po učinkovitem vodenju poslov in urejanju odnosov s poslovnimi partnerji in drugimi deležniki. V upravi so tako ocenili, da je takšen položaj v pogojih izjemno zahtevanih gospodarskih razmer tvegan za celotno skupino Mercator. Zato je tudi ponudila odstop, s katerim želi prispevati k čimprejšnji odpravi teh tveganj.
Uprava, v kateri so poleg Debeljaka še Melita Kolbezen, Vera Aljančič Falež, Stanka Čurović, Peter Zavrl in dva pomočnika, Aleš Resnik in Jože Sadar, bo v Mercatorju še do 30. septembra, če pa bodo lastniki želeli, pa lahko odidejo še prej, je dejal Debeljak.
Zapisali so tudi, da bodo do izteka mandata skrbno vodili družbo in zagotavljali stabilnost poslovanja, hkrati pa bodo omogočili učinkovit prenos vodenja na novo vodstvo.
Debeljak je po današnji skupščini Mercatorja dejal, da uprava družbe svoje odločitve o odstopu ni želela sprejemati v času, ko je tekel postopek prodaje večinskega paketa delnic Mercatorja. S strani uprave Mercatorja je po Debeljakovih besedah odstop odgovorna poteza, saj agonija zaradi lastniške nestabilnosti, v kateri je Mercator že zadnja tri leta, kulminirala pa je v zadnjem letu, ustvarja težke pogoje dela za vsako upravo.
Debeljak se je dotaknil tudi propadle postopka prodaje večinskega deleža Mercatorja hrvaškemu Agrokorju. Dejal je, da je že dve leti jasno, da trenutni lastniki delnice Mercatorja bodisi ne želijo imeti v lasti zaradi svojih finančnih težav bodisi ni takšne vrste investitorji, ki bi želeli imeti delnice v lasti. Po Debeljakovem prepričanju bo v prihodnje do lastniške konsolidacije Mercatorja zagotovo prišlo, obstoječa lastniška negotovost pa po njegovih besedah ni v korist podjetju.
Odločitev o odstopu so sporočili dan pred napovedano skupščino, ki je potekala danes. Z današnjim dnem je tako skupščina razrešila dosedanje predstavnike kapitala v nadzornem svetu Mira Medveška, Jadranko Dakić, Roberta Šego, Stefana Vavtija in Kristjana Verbiča. Na predlog Pivovarne Laško so bili v nadzorni svet imenovani Matej Lahovnik, Marjeta Zevnik in Mirjam Hočevar, na predlog Unicredit banke Slovenije Boris Galić in Rok Rozman, na predlog NFD pa Zdenko Podlesnik.
Nadzorni svet bo poleg šestih predstavnikov kapitala štel še tri predstavnike zaposlenih. Skladno z danes sprejetimi spremembami statuta, ki jih je predlagalo Laško, bo nadzorni svet po novem devetčlanski, medtem ko je do zdaj štel 12 članov (šest predstavnikov kapitala in šest predstavnikov zaposlenih).
Medtem ko bi po predlogu uprave bilančni dobiček za lani v višini 28,8 milijona evrov uporabili na način, da za dividende namenijo 16,9 milijona evrov oz. 4,50 evra bruto na delnico, pa so družbe iz skupine Pivovarna Laško predlagale, da se izplača dividenda v višini šest evrov bruto na delnico. Delničarji so s 97 odstotki navzočih glasov nasprotni predlog Laščanov, skladno s katerim gre 22,6 milijona evrov za izplačilo dividend, preostanek pa ostane nerazporejen, tudi podprli.
Uprava in nadzorni svet sta za svoje delo v letu 2011 prejela razrešnico, pri čemer je za razrešnico nadzornikom glasovala skoraj večina navzočih delničarjev, za razrešnico upravi pa 68,6 odstotka navzočih.
Uprava Mercatorja tudi ni uspela s predlogom o spremembi statuta, po kateri bi uprava s soglasjem nadzornikov dobila pooblastilo za povečanje osnovnega kapitala z odobrenim kapitalom. Za izglasovanje takšnega sklepa bi bila potrebna tričetrtinska večina glasov, za pa je glasovalo le 9,3 odstotka delničarjev.
Skupščina je medtem podprla predlog Unicredit banke Slovenije o imenovanju posebnega revizorja, družbe Ernst&Young, za preveritev poslov Mercatorja, povezanih z namero za prevzem Pivovarne Laško. Debeljak je sicer delničarjem priznal, da je bil zaradi pobude Unicredita po reviziji prizadet.
"Doslej smo vedno dokazali, da se odgovorno lotevamo poslovnih odločitev. Pričakoval bi, da bi me vodstvo banke po objavi namere osebno poklicalo, če je ocenilo, da je zadeva problematična, in takrat bi lahko preučili vse argumente delničarja," je dejal Debeljak, ki pobudo razume kot obliko pritiska, da Mercator odločitve o prevzemu Laškega ne bi sprejel.
Delničarji so se seznanili tudi s poročilom uprave družbe o izvedenih aktivnostih v podporo postopku prodaje večinskega paketa družbe s strani konzorcija prodajalcev. Prodaja omenjenega paketa delnic Mercatorja je sicer padla v vodo, saj je Agrokor umaknil svojo ponudbo, ker se s prodajalci ni uspel dogovoriti ničesar.
Mali delničarji: Banke prodajajo Mercator zaradi lastne nesposobnosti
Včeraj pozno zvečer so se odzvali tudi v društvu Malih delničarjev Slovenije (MDS), kjer so zapisali, da to potezo obžalujejo, hkrati pa tudi razumejo, saj se zavedajo, da je težko voditi podjetje, "ki se ga prodaja vsakih pet minut". Dodali so, da uprava z odstopom dokazuje, da je podjetje vodila profesionalno.
V MDS ugotavljajo, da potrebnega zaupanja med bankami, ki imajo deleže v Mercatorju, ni. Hkrati pa so zapisali, da so prav banke v preteklosti zaradi "dobrohotnih kreditov tajkunom pripeljale do razprodaje v Mercatorju kot tudi v Skupini Pivovarna Laško, ki je njihova ujetnica že več kot dve leti".
Banke so tudi pozvali, naj začnejo aktivno upravljati naložbe, ki so jih zaplenile, in jih ne "brezglavo in za vsako ceno razprodajati, saj bi lahko s tem naredili luknjo na področju prebivalstva, ki je odvisen od socialnih transferjev". Obenem so jih pozvali naj sprožijo postopke znotraj svojih vrst.
KOMENTARJI (183)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.