Težavna prihodnost Telekoma Slovenije?

Telekom Slovenije je bil nekoč eno največjih slovenskih podjetij, ki je imelo skoraj monopol v državi, saj konkurenci ni uspelo resno zaživeti. A je podjetju nato šlo vse slabše, pa ne samo zaradi konkurence, ampak tudi zaradi napačnih vodstvenih odločitev. Gradnja medijskega stebra, ki naj bi podjetju pokazal pot v 21. stoletje, zagotavljal lastne vsebine za njihove naročnike, se zdaj prodaja, tudi uspeh, predvsem televizijskega dela, ni bil takšen, kot so ga pričakovali. 

V nerevidiranem poročilu Telekoma Slovenije za prvih devet mesecev leta 2020 kje tako možno videti posledice teh odločitev – padec števila uporabnikov in prodaja Planet TV madžarskemu kupcu – potem ko je Telekom zagotovil delno kapitalizacijo podjetja. 

V prvih devetih mesecih je Telekom zmanjšal prihodke od prodaje, ti so bili približno 10 milijonov evrov nižji kot leta 2019. Kljub temu je Telekom prvih devet mesecev zaključil z dobičkom, a prihodki so že leta v upadu. Če so se še leta 2013 gibali okrog 800 milijonov, so bili že leta 681 milijonov evrov, pandemsko leto pa jih bo še znižalo. Napoved za leto 2021 pa ni veliko boljša – napovedni prihodki naj bi se gibali okrog 650 milijonov evrov. 

Razlogi so različni, naši sogovorniki, ki pa niso želeli nastopati z imenom, so nam povedali, da je Telekom Slovenije pogosto korak za konkurenco, ki z agresivnim oglaševanjem in drugačnimi ponudbami vse bolj zajeda v poslovanje Telekoma. Poročilo nam tudi razkriva, da je bil Telekom Slovenije leta 2020 slabši na mobilnih trgih – prodali so za šest milijonov evrov manj storitev in produktov. Telekom je imel konec leta 2019 31-odstotni tržni delež fiksnih širokopasovnih storitev, 47 odstotkov televizije in 40 odstotkov tržni delež mobilne telefonije. Pri slednjem je bil največji padec – 4,4 odstotke slabše kot leto prej. A1 je prvi zarezal v kolač uporabnikov, po letu 2015 pa tudi Telemach. 

V uredništvu smo pridobili pismo, ki podrobneje opiše določene poteze Telekoma, večino smo tudi potrdili. Med drugim so vlagatelji in tudi lastniki zaskrbljeni zaradi teh padcev, prav tako je opaziti padec ključnih indikatorjev poslovanja na segmentih prodaje pravnim in tudi fizičnim osebam. Glavni odgovoren za ta steber je član uprave Tomaž Jontes. Po naših zanesljivih informacijah se zapleta pri sprejemanju odločitev, ki naj bi jih kot član uprave sprejemal Jontes – številni projekti in pogodbe niso podpisane, kar povzroča sive lase tako v Telekomu kot tudi pri njihovih partnerjih. 

Ko smo Telekom Slovenije vprašali za komentar glede poslovanja, navedb o nepodpisovanju Tomaža Jontesa in pojasnilo, če je podjetje že dobilo kakšno pritožbo glede tega, so nam odgovorili le: "Aktivnosti na ravni družbe potekajo skladno s sprejetim poslovnim načrtom." Sogovorniki nam niso znali pojasniti, kaj je razlog za takšno delovanje, kot enega od razlogov pa so našteli, da bi rad Jontes postal ne zgolj član uprave, ampak njen predsednik. 

Državni Telekom pod lupo revizorjev

Računsko sodišče je Telekomu namreč poslalo več vprašanj, ki se nanašajo na vse: od pogodb z najrazličnejšimi svetovalci pa do prodaje hčerinske družbe Planet TV Madžarom, v katero so od ustanovitve leta 2012 vložili okoli 90 milijonov evrov. Če z odgovori ne bodo zadovoljni oziroma bo iz njih izhajalo, da so sumi o nepravilnostih upravičeni, bodo začeli še obsežnejšo revizijo. Kot kaže, računsko sodišče sicer že zdaj zanima zelo velik del dokumentacije, ki se nanaša na zadnji dve leti poslovanja, torej 2019 in 2020.

Računsko sodišče in Telekom zadeve ne komentirata, a po naših neuradnih informacijah so zahtevali vse sponzorske in donatorske pogodbe, pogodbe za najrazličnejše storitve, finančna nakazila znotraj skupine, podatke o odpravninah, seznam zaposlenih, ki so solastniki podjetij, poslovnih partnerjev Telekoma, poslovne načrte in tako naprej. Računsko sodišče pri tem cilja predvsem na Planet TV. 

T-2 s tožbo nad Telekom Slovenije

Iz Telekoma Slovenije so v začetku marca sporočili, da so od Okrožnega sodišča v Ljubljani prejeli tožbo T-2. Slednji zahteva plačilo navadne škode v višini 12,2 milijona evrov, plačilo izgubljenega dobička v višini 35,8 milijona evrov ter ugotovitev neobstoja terjatev v višini 1,8 milijona evrov s pripadki. Nastalo škodo naj bi T-2 utrpel v obdobju od 1. septembra 2018 do 31. julija lani.

V T-2 so v sporočilu za javnost pojasnili, da s tožbo uveljavljajo škodo zaradi zlorabe prevladujočega položaja in kršenja regulatornih odločb Agencije za komunikacijska omrežja in storitve RS (Akos). Škoda naj bi nastala zaradi previsokega zaračunavanja veleprodajnih storitev in posledično izgubljenega dobička zaradi nedoseganja rasti števila naročnikov. Trenutna vrednost tožbenega zahtevka znaša več kot 50 milijonov evrov, a ker Telekom Slovenije s kršitvami nadaljuje, vrednost zahtevka za povračilo škode iz meseca v mesec narašča, so dodali.

V Telekomu Slovenije so se na to sporočilo T-2 odzvali s pojasnilom, da poslujejo v skladu z veljavno zakonodajo in dobrimi poslovnimi običaji. Telekom Slovenije bo v postopku dokazal, da je tožbeni zahtevek v celoti neutemeljen, so sporočili na spletni strani Ljubljanske borze.