Na današnje vladnem video nastopu so člani strokovne posvetovalne skupine Mojmir Mrak, Žiga Turk in Dušan Olaj spregovorili o smernicah protikoronskih ukrepov za omilitev posledic koronavirusa
Mrak je povedal, da gre za šok, ki nima primerjave v sodobni zgodovini in šok, ki je v prvi vrsti zdravstveni izziv, v drugi pa predvsem gospodarski. "Ukrepi bodo imeli velike gospodarske posledice," je dejal Mrak in opozoril, da je nemogoče trditi, kako dolgo bo kriza trajala. "Najhujša napoved je, da se bo merila v mesecih."
Povedal je, da se s paketom odziva na gospodarske in finančne posledice krize, in to na podoben način, kot to počne večina evropski držav. "Že sedaj je jasno, da bo temu paketu sledil še kakšen paket, a bo zato potrebno nekoliko več časa." Mrak je poudaril, da je obvladovanje krize nujno tako na državnih nivojih, kot tudi na nivoju EU.
Glede odziva EU je dejal, da so zadeve v povezavi z zdravstvom v rokah posamenih članic, medtem ko je drugače glede gospodarski in finančnih zadev. "Ne gre za asimetrično krizo. Vsi smo v njej. Razmere v evropskem in svetovnem gospodarstvu so se spremenile," je sklenil Mrak.
Dušan Olaj je povedal, da ga je navdušila hitrost, natančnost in operativnost skupine. "Največje delo je narejeno in predano politiki, da to čimprej spravi v življenje," je dejal in dodal, da se svet spopada z dvema koronavirusoma. "Eden je v ljudeh, drugi pa je zajel celotno gospodarstvo. Tako kot danes na intenzivni negi potrebujejo respiratorje, tako slovensko gospodarstvo potrebuje sprejetje ukrepov. Ta trenutek apeliram na politiko, da poskuša celotno stvar spraviti naprej čim hitreje."
Predlagal je, da naj bodo zakoni kratki in jasni. Glede razdeljevanja pomoči pa je pozval k načelu zaupljivosti. "Velja pravilo: takoj daj, preverjal boš kasneje."
Nekdanji minister Žiga Turk, ki je prav tako član posvetovalne skupine, je ob tem poudaril, da je zaradi izjemno velikih izzivov potreben hiter, obsežen in natančen odziv, ki pa je hkrati tudi enostaven. Izpostavil je hitro delo skupine, ki jo vodi Matej Lahovnik in je minulih dneh pripravila smernice za ukrepe za blažitev posledic epidemije koronavirusa.
Po njegovih besedah so ogroženi vsi deli gospodarstva, saj se kriza eksponentno širi med podjetji, ki so bila pred dnevi še povsem zdrava. "Ukrepi so zato taki, kot da se je trenutno vse ustavilo," je dodal.
"Vlada bo zagotovila toliko finančnih sredstev, kolikor bo treba"
Janša: Treba je zdržati v kondiciji, prvemu bo sledil še naslednji "megapaket ukrepov"
Predsednik vlade Janez Janša je dejal, da so ukrepi namenjeni temu, da bo država po koncu epidemije delovala normalno. Poudaril je, da raziskave na področju razvoja cepiva in zdravil na globalni ravni kažejo optimistične rezultate, da pa je treba do konca krize "zdržati v primerni kondiciji".
Poudaril je, da se vlada ukvarja že z drugim "megapaketom" ukrepov. Dejal je, da je vlada v tem času prejela več kot 1000 predlogov, kako se spopadati s krizo. Vsem, ki so jih poslali, se je zahvalil, pravi, da je v smernicah upoštevana večina idej, nekaj jih bodo vključili v še en paket.
Danes se bo sicer znova sestala vlada. Glede ukrepov, ki so bili sprejeti v zadnjem času, pa je Janša dejal, da "danes najbrž ni več nikogar, ki meni, da so ukrepi nepotrebni, ne more pa nobena prepoved narediti več, kot lahko mi sami". Ocenil je tudi, da se bomo z doslednim spoštovanjem ukrepov lahko izognili najhujšemu. "Če bomo nadaljevali po tej poti, bo tudi končna cena bistveno nižja od tiste, ki smo se je bali."
KAJ PRINAŠAJO UKREPI
Uvodoma je orisal ukrepe, dejal je, da med najpomembnejše ukrepe spadajo ukrepi za ohranjanje delovnih mest.
"Država" s pleč delodajalcev prevzema veliko bremen
To po Janševih beseda pomeni, da bo v času epidemije namesto delodajalcev vse prispevke vseh zaposlenih na čakanju prevzela država, ti zavarovanci pa bodo vseeno ohranili vse pravice.
Nadomestila za bolniške odsotnosti bo v času epidemije namesto delodajalca že od prvega dne dalje plačevala zdravstvena zavarovalnica.
Ukrep bo zaenkrat veljal do 31. maja. Odvisno od razmer se lahko tudi podaljša.
Kot je bilo napovedano, paket vključuje izplačilo dodatka za nevarno delo oziroma dodatno obremenitev delavcev, ki so v tem času še posebej izpostavljeni. Dodatki se bodo gibali v višini od 10 do 200 odstotkov osnovne plače. K izplačilu teh dodatkov je Janša pozval tudi podjetja v zasebni lasti, kjer je v tem času prav tako veliko zaposlenih izpostavljenih dodatnemu naporu in nevarnosti.
Samozaposlenim mesečni temeljni dohodek
Med skupinami, ki so se zaradi izbruha novega koronavirusa znašle najbolj na udaru, so tudi samozaposleni.
Številni med njimi zaradi krize ne morejo opravljati dejavnosti ali jo opravljajo v bistveno zmanjšanem obsegu.
Kot je napovedal Janša, bodo upravičeni do mesečnega temeljnega dohodka, ki bo znašal 70 odstotkov neto minimalne plače. Hkrati bo v tem času prispevke zanje tako v pokojninsko kot zdravstveno blagajno nakazovala država, njihove pravice pa se bodo ohranile.
Pojasnil je tudi, da bodo morali samozaposleni, če bodo želeli to pomoč, preko spleta oddati posebno izjavo o prizadetosti zaradi izbruha koronavirusa. Ti podatki bodo javni.
Kakšna bo pomoč za podjetja?
Da bodo podjetja lahko ohranjala dejavnost, paket pomoči predvideva, da bo država za delavce zasebnega sektorja, ki trenutno delajo, za čas krize krila prispevke za pokojninsko zavarovanje - tako prispevke delavca kot delodajalca.
Janša pa je še napovedal "finančni top" oziroma garancijsko shemo in odkup terjatev podjetij, kar v praksi pomeni, da bi lahko podjetja terjatve, za katere obstaja možnost, da ne bodo poplačane, prodala državni instituciji.
Status ljudi, ki zaradi višje sile ne morejo na delo, se izenači s statusom čakajočih na delo
Rešeno je tudi vprašanje, kaj se bo zgodilo s statusom ljudi, ki te dni ne morejo delati zaradi višje sile - kot je na primer nezmožnost prihoda na delo ali pa varstvo otrok, ker so zaprte vzgojno-izobraževalne ustanove. Njihov status bo izenačen s statusom delavcev na čakanju.
In kaj bo z ljudmi, ki bodo kljub ukrepom izgubili službo? Od prvega dne dalje bodo avtomatično upravičeni do nadomestila za brezposelnost.
Kaj pa ukrepi za kmete?
Vlada obljublja naslednje oblike pomoči:
- Finančna pomoč za nosilce kmetijskih gospodarstev in člane, ki so zboleli za covid-19, za čas trajanja bolezni, v višini 80-odstotkov minimalne plače, saj so v tem času nezmožni za delo.
- Odpis prispevkov zavarovancem, ki so zboleli za boleznijo covid-19 in imajo zdravniško potrdilo. Odpisan prispevek bo štet kot plačan.
- Pravica do odloga plačila prispevkov za nosilce ali člane kmetijskega gospodarstva, ki kmetijstvo, gozdarstvo ali dopolnilno dejavnost na kmetiji opravljajo kot osnovno dejavnost in so iz tega naslova vključeni v sistem socialnih zavarovanj. Neplačane prispevke bo treba poravnati v prihodnjih dveh letih.
- Pomoč zaradi izpada prihodka, če zaradi posledic epidemije pride do padca cen ali zalog ni mogoče prodati. Zagotovi se nadomestilo v obliki pavšala glede na hektar zemljišča oziroma GVŽ.
- Oprostitev plačila dohodnine za podpore, ki se plačujejo kot izplačilo lastnega dela upravičencev iz naslova ukrepov skupne kmetijske politike.
- Boljši odkup domačih kmetijskih pridelkov in večji odstotek teh pridelkov v naročilih javnih zavodov glede na zdajšnja določila zakona o javnem naročanju. Delež domačih pridelkov naj bi bil vsaj 50 odstotkov.
- Izplačilo nadomestila ribičem in gojiteljem školjk zaradi nezmožnosti prodaje.
- 40-odstotno znižanje pristojbin, ki jih ribiči plačujejo v pristaniščih.
Ukrepi tudi za najbolj ranljive
Vlada pa bo v okviru paketa pomoči ponudila tudi nekaj pomoči najbolj socialno ogroženim in upokojencem. Kot je dejal Janša, so se slednji v še dodatni stiski znašli, ker so mnogi že tako skromne prihodke porabili za nakup nujnih zalog hrane in drugih artiklov.
Solidarnostni paket za upokojence bo tako izplačan vsem s pokojnino, nižjo od 700 evrov. Ne bo zaveden tako, da bi vplival na druge pravice upokojenca. Tisti s pokojnino do 500 evrov bodo prejeli 300 evrov dodatka, med 500 in 600 evri bo dodatek 230 evrov, tisti s pokojnino od 600 do 700 evrov pa 130 evrov.
Namerava pa vlada - tako Janša - znanstveno-raziskovalnim institucijam prek sredstev Evropskega socialnega sklada pomagati pri projektih razvoja cepiva proti koronavirusu, pa tudi pri razvoju zdravil za lajšanje posledic bolezni in zaščitne opreme.
Prav tako bodo pomagali kmetijstvu. "Samozadostnost pri pridelavi hrane v teh razmerah je strateškega pomena," je dejal Janša.
Kdo vse bo ob 30 odstotkov?
Janša je še izpostavil, da se vse sejnine in denarna nadomestila nadzornikom družb, ki so v neposredni ali posredni državni lasti, v času krize zmanjšajo za 30 odstotkov.
Prav tako se bodo za 30 odstotkov za ta čas zmanjšale vse funkcionarske plače na državni ravni.
Zaradi odločitve ustavnega sodišča je iz tega ukrepa sicer izvzeta sodna veja oblasti, a jih je predsednik vlade pozval, da se deležu prihodkov v sodstvu odpovedo sami. Pri čemer to ne bi veljalo za tiste, ki v tem času normalno delajo ali so celo dodatno obremenjeni - slednji bi si zaslužili dodatno nagrado. Tožilci sicer takšni ideji niso naklonjeni.
"Največji gospodarski intervencionizem"
Vodja skupine Matej Lahovnik je izpostavil razmere v Nemčiji, od katere je v veliki meri odvisna tudi Slovenija in dejal, da so ukrepi nujni. "Gre najbrž za največji gospodarski intervencionizem v zgodovini Slovenije, ampak podobno počnejo tudi druge države," je poudaril in ocenil, da gre za okoli dve milijardi evrov težak paket.
Kot je dejal, je hitro ukrepanje ključno, zato bo marsikaj poenostavljeno. Je pa vsem, ki bi ukrepe izkoriščali, požugal, da se bo morebitne neresnične navedbe, "vojno dobičkarstvo" in podobno lahko naknadno preverjalo in ustrezno sankcioniralo.
"Nihče ne ve, kakšen bo vpliv"
Gospodarski minister Zdravko Počivalšek je poudaril, da ne more nihče oceniti dokončnega vpliva epidemije na Slovenijo.
"Mnogi hodijo na delovna mesta, kjer tvegajo, da se okužijo. Njihove napore je treba nagraditi," je dejal in poudaril, da je prioriteta ohranjanje delovnih mest. "Ne sme se nam zgoditi, da bi propadlo kakšno podjetje, ki ga lahko rešimo."
"Seveda pa lahko našemu gospodarstvu vedno najbolj pomagamo tako, da kupujemo domače. In ko bo tega konec, se spomnimo, da so počitnice doma najlepše, da je lokalna hrana najboljša in kako pomembna so domača delovna mesta," je še poudaril minister.
Kmetijsko ministrstvo spremlja situacijo na trgu kmetijskih pridelkov
Kmetijska ministrica Aleksandra Pivec je poudarila, da je kmetijstvo prav tako na hudem udaru trenutnih razmer. Ker je strateško pomembno pa situacijo pozorno spremljajo, prav tako kot dobavo živil in stanje na trgu kmetijskih pridelkov.
Ob že zgoraj naštetih konkretnih ukrepih vladnega paketa, je poudarila še dva ukrepa njenega ministrstva, vezana na izplačila v okviru izplačila skupne kmetijske politike: izplačali bodo 70 odstotkov avansa vsem, ki so uspešno kandidirali na razpisih, načrtujejo pa tudi ugodne kredite za investicije v osnovna sredstva in nabavo repro materiala za naslednjo sezono.
Šircelj: Zagotavljam vam stabilnost finančnega sistema
Preusmerili bomo sredstva iz kohezijskih skladov na tista področja, kjer so sredstva trenutno najbolj potrebna, to sta zdravstveno in socialno področje, je povedal finančni minister Andrej Šircelj.
Napovedal je poroštva za kredite, ki jih bodo zagotavljali prek SID banke in posebnih skladov. "Gospodarstvu bomo zagotovili odkup terjatev, ustanovili bomo tako imenovano borzo terjatev," je dejal Šircelj in dodal: "Zagotavljam vam stabilnost finančnega sistema."
Izpostavil je, da mu je žal, ker so nekatera podjetja in samozaposleni že zaprli svoje dejavnosti in ker niso verjeli, da "jim bomo pomagali in jim bomo priskrbeli finančno pomoč".
Podjetja še naprej ustavljajo proizvodnjo
Podjetje zaposluje okoli 400 ljudi, pri čemer jih trenutno dela le še okoli 160, ostali so že doma. Za tiste, ki še delajo, so uvedli vse potrebne varnostne ukrepe za zaščito pred morebitno okužbo z virusom. Med drugim so poostrili nadzor nad prihajanjem in odhajanjem iz podjetja, povečali potrebno razdaljo med zaposlenimi, zamenjali način prehranjevanja in zaprli garderobne omare, tako da ljudje v delovni opremi že pridejo v službo.
Tudi Steklarna Hrastnik je proizvodnjo skrčila le na najnujnejšo. Tako ohranja le proizvodni proces steklenih izdelkov in delovanje obeh steklarskih peči. V družbi bodo še naprej spremljali razmere in jim prilagajali ukrepe.
Prejšnji teden so vsem zaposlenim, ki jim narava dela omogoča delo od doma, to omogočili. 16. marca so zaustavili tudi vsa področja dela v proizvodnji, ki niso strogo vezana na delovanje peči, kot sta denimo dvojni pregled in dekoracija.
Pozivi k snovanju globalnega načrta
Zaradi velikega vpliva novega koronavirusa so vse glasnejši tudi pozivi k snovanju globalnega odziva na krizo - doslej se namreč vsaka država s posledicami spopada sama, čeprav se krčenje gospodarstva dogaja na globalni ravni.
Nemško gospodarstvo se bo zaradi posledic pandemije novega koronavirusa letos na primer skrčilo za najmanj pet odstotkov, je včeraj dejal gospodarski minister Peter Altmaier. Doslej je vlada napovedovala 1,1-odstotno rast. Da bi omilila posledice, je vlada že potrdila načrt za dodatno zadolževanje države.
Generalni sekretar OECD Angel Gurria je zato že pozval k sodelovanju. Vlade razvitih držav se bodo morale povezati, koordinirani dogovori pa bodo morali preseči tako Rooseveltov New Deal iz 30. letih prejšnjega stoletja kot tudi Marshallov načrt, s katerim so ZDA na noge postavile po drugi svetovni vojni uničeno Evropo, je ocenil.
Evropa nad krizo s svojimi ukrepi
EU medtem načrtuje v bitki s koronavirusom uporabo evropskega reševalnega mehanizma ESM, ki je v finančni krizi posodil denar Grčiji, Irski, Španiji, Portugalski in Cipru ter tako pomembno prispeval k preživetju in okrevanju območja evra.
Tokratna kriza je sicer povsem drugačna od tiste pred desetimi leti, saj imajo danes vse članice območja evra dostop do trga in zgodovinsko nizke obrestne mere, vendar pa bomo preučili možnosti ukrepanja, je pred dnevi izpostavil šef ESM Klaus Regling.
Preučuje se tri možnosti: da ESM pod določenimi pogoji zagotovi previdnostna posojila več članicam, da se vzpostavi nov likvidnostni instrument za nujne zdravstvene izdatke ali da se uvede skupne koronaobveznice ali evropske zdravstvene obveznice in z njimi zagotovi denar za zdravstveno krizo, je za britanski časnik Financial Times pojasnil evropski komisar za gospodarstvo Paolo Gentiloni.
Čeprav je najbolj očitna kandidatka za previdnostno posojilo Italija, se preučuje možnost previdnostnih posojil več članicam, da ne bi stigmatizirali ene same članice. O teh ukrepih bo še danes razpravljala evroskupina v razširjeni sestavi, kar pomeni finančni ministri vseh članic EU.
KOMENTARJI (3117)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.