Tesno sodelovanje z Rusijo

Slovensko gospodarstvo je že tradicionalno močno vezano na ruski trg. Trgovinska menjava med državama je lani znašala 801,5 milijona evrov in tako skoraj dosegla dolgoročni cilj meddržavne menjave v višini milijarde dolarjev. Napoved finskega predsedstva EU in Evropske komisije, da bi z Rusijo vzpostavila prostotrgovinsko območje, je tako med slovenskimi gospodarstveniki izzvalo navdušenje.

Predsednik uprave novomeške Krke Jože Colarič in izvršni direktor Gorenja za območje držav izven EU Stanko Pušnik sta pozdravila pobudo EU o vzpostavitvi območja proste trgovine z Rusijo.

"Pobuda EU za vzpostavitev prostotrgovinskega območja je nedvomno dobrodošla, saj bo denimo ukinitev carine za nas pomenila odpravo 10-odstotne carinske stopnje na naše izdelke," je poudaril Colarič, ki pa se sprašuje, ali bi bila ruska stran pripravljena sprejeti omenjeno pobudo EU. Krkina prodaja v Ruski federaciji je lani znašala 95 milijonov evrov, za naslednja leta pa si je Krka na tem zanjo ključnem trgu zastavila zelo ambiciozne načrte, je še dejal Colarič.

Stanko Pušnik iz Gorenja pobudo EU ocenjuje kot zanimivo in poslovno dobro, saj bi uvedba proste trgovine med območjema pomenila povečanje menjave in hitrejši pretok blaga in storitev. "Gorenje je lani na ruskem trgu prodalo nekaj nad 50 milijonov evrov blaga in storitev. Do leta 2010 predvidevamo 20- do 25-odstotno letno rast prodaje. Ta rast je lahko še večja, če bi se odločali za neposredne investicije," je poudaril Pušnik.

Konec lanskega leta so znašale neposredne naložbe slovenskih podjetij v Rusijo 94 milijonov evrov, ruske v Sloveniji pa 3,5 milijona evrov. Glavni razlog za razmeroma skromne investicije slovenskih podjetij v Rusiji so visoki vstopni stroški (carina) in velika geografska oddaljenost ter s tem visoki stroški logistike. Za slovenske gospodarstvenike predstavljajo največje ovire pri vstopanju na ruski trg zapleteni postopki, pa tudi nestabilnost in nepoznavanje trga. Po ocenah obeh strani je možnosti za sodelovanje še veliko, posebej na področjih kapitalskih trgov, visoke tehnologije in energetike.

Po podatkih Gospodarske zbornice Slovenije so največji slovenski izvozniki v Rusko federacijo farmacevta Krka in Lek, sledijo pa Gorenje, Iskratel in Helios. Po obsegu slovenska podjetja v Rusijo izvozijo največ zdravil, premaznih sredstev, električnih aparatov za žično telefonijo, elektrotermičnih aparatov za gospodinjstvo in talnih oblog. V skupni menjavi, ki je lani znašala 801,5 milijona evrov, je delež izvoza znašal 467,5 milijona evrov.