Teš se bo z novim letom preoblikoval v javno službo

Štokelj je ocenil, da bi prihodnje leto HSE Tešu in Premogovniku Velenje lahko plačeval samo tržno ceno električne energije, kar pa obema energetskima družbama ne bi zadoščalo za pokritje stroškov v višini od 150 do 200 milijonov evrov letno.

Kot je dodal Štokelj, bi to predstavljalo nedovoljeno državno pomoč s strani HSE, zato takšen način financiranja Teša po 1. januarju prihodnje leto ne bo več mogoč. Trenutna razlika med tržno ceno nakupa emisijskih kuponov ogljikovega dioksida in električno energijo je po njegovih besedah minimalna, projekcije pa kažejo, da bo leta 2028 cena kuponov višja od tržne cene elektrike.

Teš je sicer za nakup emisijskih kuponov od leta 2013 porabil 800 milijonov evrov, holding pa je od leta 2013 do leta 2020 za dokapitalizacijo Teša in rudnika namenil 950 milijonov evrov.

Štokelj je pojasnil, da so skupaj z domačimi in tujimi strokovnjaki preučili različne scenarije delovanja Teša v prihodnje. Ocenili so, da je za Slovenijo najbolj ugoden slovaški model, kar pomeni, da bi Teš primarno obratoval za zagotavljanje toplote za ogrevanje Šaleške doline, saj drug vir ogrevanja ne obstaja, elektrika pa bi bila neke vrste stranski produkt. Toploto bi zagotavljali z dvema plinskima turbinama in premogovno tehnologijo.

"S tem bi bil Teš umaknjen s trga in ne bi bil več podvržen težavam glede nedovoljenih državnih pomoči. Proizvodnja električne energije Teša bi v prvih letih po vzpostavitvi javne službe znašala nekje približno polovico obstoječe, potem pa bi z leti ustrezno padala skladno s tem, kolikor bi bilo na voljo razpoložljivega premoga iz Premogovnika Velenje in ali bi bil na razpolago nadomestni vir toplote za ogrevanje Šaleške doline," je dejal Štokelj.

Na vprašanje, ali bi bil HSE zainteresiran za nakup električne energije iz Teša, je odgovoril, da se tržna dejavnost holdinga in javna služba Teša ne smeta mešati. Ta električna energija bi se lahko prodajala na borzah, je dejal Štokelj.

Zaradi sprememb pri proizvodnji električne energije v Tešu se načrtuje optimizacija proizvodnje premoga v Premogovniku Velenje. To pomeni, da bi sredi prihodnjega leta ena izmed dveh jam, v katerih poteka odkop premoga, šla v zapiranje. Gre za jamo Pesje, saj je v njej premog nižje kakovosti. Do konca marca leta 2025 Štokelj pričakuje sprejetje zakona o zapiranju Premogovnika Velenje.

Zaradi zaprtja jame Pesje ne bo presežnih delavcev, saj bodo zaposleni izvajali zapiralna dela.

HSE bo v Šaleški dolini čez približno dva tedna ustanovil družbo HSE Saša, ki bo skrbela za vse naložbe holdinga v Šaleški dolini, med drugim za načrtovano postavitev plavajoče sončne elektrarne na Družmirskem jezeru in morebitni postavitvi toplotne črpalke za ogrevanje doline.

Župana Velenja in Šoštanja ne podpirata interventnega zakona za Teš in Premogovnik Velenje

Kar trije ministri, več državnih sekretarjev in vodilni iz podjetij HSE, Premogovnik Velenje in Teš ter nekateri drugi gostje so se danes udeležili izredne seje občinskih svetov Mestne občine Velenje in Občine Šoštanj, ki je bila sklicana zaradi nedavno razkritih načrtov države glede prihodnjega delovanja energetskih družb v Šaleški dolini.

Minister za okolje, podnebje in energijo Bojan Kumer je poudaril, da so do predlaganih rešitev prišli po več mesecih in večkratnem preverjanju vseh dejstev in številk ter da gre pri tem predvsem za finančni problem. "Interventni zakon bo premostitev, da sploh pridemo do pravičnega prehoda," je dejal minister in priznal, da 3. septembra niso imeli napisanega še nobenega člena zakona, zdaj jih imajo nekaj.

"Treba je delati hitro in učinkovito," je dejal. Zakon predvideva tudi nekaj podzakonskih aktov, "vse se mora pa zgoditi do decembra", je dejal minister. Zagotovil je, da ko bo osnutek zakona zrel, bodo predstavniki lokalnih skupnosti in delavcev imeli možnost presojati vsebino. A če se zakon ne bo sprejel pravočasno, bo po njegovih besedah prepozno. 

Interventni zakon je vsebinsko potreben tudi za to, da pridejo do drugih dveh zakonov, to je zakona o prestrukturiranju regije in o postopnem zapiranju Premogovnika Velenje, ter da zagotovijo stabilno financiranje, zaposlitve in ogrevanje za Šaleško dolino, je še dejal.

Župana Velenja in Šoštanja, Peter Dermol in Boris Goličnik, zakona za zdaj ne podpirata.

Minister za kohezijo in regionalni razvoj Aleksander Jevšek je poudaril, da se je prestrukturiranje Šaleške regije že začelo in se ne bo začelo šele z zakonom o prestrukturiranju, ki ga pripravljajo. Na mizi bo pripravljen 10. decembra, je dejal. "Pravičen prehod in prehod na zeleno je nujen, kako ga bomo izpeljali, pa je odvisno od nas skupaj," je še dejal minister Jevšek. Ob tem je nanizal številke o zagotovljenih in predvidenih sredstvih za projekte prestrukturiranja.

Za pripravo zakona o postopnem zapiranju Premogovnika Velenje pa je pristojno ministrstvo za naravne vire in prostor. Kot je zbranim na izredni seji povedal državni sekretar na tem ministrstvu Miran Gajšek, je premogovnik izhodišča za zakon že pripravil in jih julija letos ažuriral. Ministrstvo ima že nekaj časa pripravljen osnutek zakona in ga je poslal v medresorsko usklajevanje. Med drugim imajo v roku enega tedna tudi usklajevalni sestanek s premogovnikom in Tešem.

Popravnega izpita v tej dolini ne bomo imeli več, pa je opozoril gospodarski minister Matjaž Han. Interventni zakon mora po njegovih besedah biti napisan hitro, medtem ko mora biti zakon o prestrukturiranju regije predvsem usklajen s potrebami in idejami regije.

Omenjati stečaje Teša in Premogovnika Velenje je bilo nepotrebno ustrahovanje, napovedan zmanjšani izkop premoga pa bo vplival na cene premoga, pa je med drugim opozoril Dermol. "Bojim se, da bo cena premoga podivjala in posledično bo breme na vseh, ki smo priključeni na daljinsko ogrevanje. To ni pravičen prehod! Zato je pomembno, da bosta sprejeta zakona to preprečevala, da ne bomo v Šaleški dolini talci zapiranja Premogovnika Velenje," je dejal Dermol. Trenutno interventnega zakona ne podpira, pričakuje, da bo usklajen z lokalnimi deležniki.

Predstavnika zaposlenih v premogovniku in Tešu pa sta med drugim izpostavila stiske, s katerimi se ob dogajanju soočajo zaposleni v obeh podjetjih.