Ob milijardni gradnji TEŠ napovedovali milijonske dobičke, danes beležijo izgubo

Sprva predvidenih 654 milijonov evrov je kmalu naraslo na 800 milijonov. Na koncu smo za šesti blok termoelektrarne, ki obratuje komaj polno desetletje, odšteli nekaj manj kot milijardo in pol evrov.

"Verjamem, da je v eni milijardi 400, kjer en odstotek predstavlja 14 milijonov, precej prostora za mrhovinarje, ki se očitno plazijo v slovenskem politično-gospodarskem prostoru," je januarja 2014 v državnem zboru dejal poslanec SLS Franc Bogovič. 

Vselej vroča politična zgodba, privlačna za medsebojna obračunavanja, se danes, o tem ni več dvoma, razpleta v tragedijo. Zanjo pa je, tudi to je jasno, odgovorna politika, tako leva kot desna. Temelje so postavili Janševi, delo nadaljevali Pahorjevi. "Moram biti trdno prepričan, da je najgospodarnejša, najkoristnejša, najbolj okoljevarstvena, najboljša odločitev po tem, ko potegnemo vse kazalce skupaj," je zatrjeval tedanji predsednik vlade Borut Pahor.

A ta odločitev bržkone ni bila nič od naštetega. Gradnja šestega bloka pa bi se lahko ob vseh korupcijskih aferah, je pred leti dejal Pahorjev minister Gregor Golobič, v zgodovino zapisala kot "Patria Pahorjeve vlade".

Protikorupcijska komisija je s prstom pokazala na politike, ministre vseh barv – na Janšo, Vizjaka, Pahorja, Lahovnika, Križaniča in še bi lahko naštevali. "To je mogoče simbolni projekt, kjer sta si leva in desna politika skupaj umazali roke," je junija 2012 dejal tedanji poslanec SD Matevž Frangež.  

A so bili na koncu – eden za drugim – razbremenjeni obtožb. Te se še vedno zgrinjajo nad t. i. šaleškim lobijem, s takratnim šefom TEŠ-a Urošem Rotnikom na čelu, podpisnikom sporne pogodbe s dobaviteljev tehnološke opreme, francoskim Alstomom. Enajst aneksov, dvakratnik sprva predvidene cene za šesti blok in domnevno milijonske podkupnine, ki naj bi jih glavnim akterjem delili francozi. O vsem tem še presoja sodišče. "Nam oziroma meni Alstom ni dal niti centa. Nikoli se nismo pogovarjali o provizijah in nagradah," je v preteklosti zatrjeval Rotnik.

Kljub nenehnim podražitvam pa je obveljalo, da šesti blok potrebujemo. Takratne projekcije so za prihodnje leto, torej leto 2025, obljubljale 35 milijonov evrov dobička. Da gre za račun brez krčmarja, so takrat opozarjali le redki. "Projekt bo na dolgi rok, tak kot je zdaj, ekonomsko nevzdržen," je pred skoraj desetletjem in pol opozarjal Robert Golob, danes premier, ki skupaj z resorjem za energijo TEŠ rešuje pred stečajem. 150 do 200 milijonov bi morala vložiti država, če želi ohraniti delovna mesta v Šaleški dolini in rešiti ogrevanje tamkajšnjih prebivalcev.  

"Dokler ne bo ta prehod narejen, mislim, da je prav, da država naredi vse, da ublaži negativne učinke zaprtja," danes meni poslanec Levice Matej Tašner Vatovec.

In če je politika – ironično – tudi danes precej enotna, ko gre za reševanje šaleške doline, pa je manj enotna, ko gre za načine, kako to urediti, kako zagotoviti sredstva za ob dvigu cen emisijskih kuponov predrago obratovanje elektrarne. "Iz podnebnega sklada, iz katerega TEŠ daje denar za kupone, iz tega sklada financirati to ogrevanje prebivalstva, dokler se nek nadomestni vir ne zgradi," predlaga poslanec Franc Rosec iz SDS.  

V Novi Sloveniji pa so kritični predvsem do napovedanega prenosa TEŠ iz HSE-ja na Slovenski državni holding."Mi predlagamo, da se v reševanje vključi HSE, ne vidimo potrebe, da bi se tukaj prenašalo in 'palamudilo', po domače povedano," meni Janez Žakelj iz vrst NSi.

V Holdingu slovenskih elektrarn so to možnost sicer že zavrnili, saj da bi TEŠ preoblikovali v javno službo, sami pa se, kot je pojasnil prvi mož državnega HSE-ja, ukvarjajo s tržno dejavnostjo.

"Ta TEŠ smo mi zgradili, zdaj nam ga pa Ljubljančani podirajo"

Sploh ne strah pred zaprtjem edinega ogrevalnega vira Šaleške doline, v ospredju pogovorov med prebivalci danes, nasprotno: spomini na korupcijske posle, ki so za večno zaznamovali ta del države.

"Sem že 67 let star in so tukaj v Šoštanju vedno umazane igre, mi Šoštanjčani vemo, zakaj, ampak nič ne moremo. Ta TEŠ smo mi zgradili, zdaj nam ga pa Ljubljančani podirajo," dogajanje komentirajo lokalni prebivalci. 

Da je v ozadju najverjetneje še ena v nizu umazanih iger, pa v en glas tudi predstavniki tako velenjske kot šoštanjske civilno-družbene pobude: "Prve misli so to, da so nas dobesedno okradli. Zato ker slovenska energetika je okradla Šoštanj. In mi smo mnenja, da je tu zadaj neka velika špekulacija, neke rabote, sicer ne vemo poimensko, kdo so ti ljudje, ampak prepričani smo, da bo to šlo v roke spet nekaterih ljudi, ki spretno izrabljajo energetiko v Sloveniji," meni Valter Kolar iz Civilne iniciative Šoštanj. 

"Igre tukaj zadaj zagotovo niso čedne. Iz izkušenj vemo, da niso do zdaj bile, zato močno dvomimo, da bo tudi v prihodnje drugače in da bosta v ospredje res postavljena interes in dobrobit javnosti," opozarja tudi Sara Bajec iz Ljudske iniciative Velenje. 

Ni namreč dolgo od tega, ko je med Šalečani zavrelo nazadnje. Spomnimo: bilo je februarja letos, ko so prebivalce na ulice pognali vrtoglavi zneski na položnicah za ogrevanje.  

"Že osem mesecev čakamo na dokumente, kako se ustvarja cena, pa imamo pred sabo še vedno zgolj kopico črno pobarvanih dokumentov, zato naj nam pravljic o transparentnosti ne prodajajo več," je še kritična Bajčeva. 

In ne le velenjski občina in komunala; kaj je v ozadju, kot kaže, prikrivajo tudi na Agenciji za energijo, opozarjajo v Ljudski iniciativi, saj je Agencijo k razkritju dokumentov že pozval tudi informacijski pooblaščenec, a zaenkrat zaman. "Nimamo še uradnih podatkov, ampak stranke v postopku so sprožile upravni spor, samo da ne bi prišli mi do dokumentov in razkrili verjetno marsikatere nečedne posle, ker če ne bi bilo teh nečednih poslov, bi nam z veseljem vročili vso to dokumentacijo," meni Asmir Bećarević iz Ljudske iniciative Velenje.

Vse to pa naj bi dokazovalo le eno: da Šeleška dolina ni nič drugega kot talec slovenske energetike in da bo tako očitno tudi ostalo.