Teš bi odpadke sežigal že 2021. Kaj pa zdravje ljudi in okolja?

Časovnica začetka sosežiga je, kot so pojasnili v Tešu, odvisna tudi od trajanja postopkov pred Agencijo RS za okolje (Arso). Načrtovani projekt sosežiga v šestem bloku Teša je namreč trenutno v fazi pridobivanja okoljevarstvenega dovoljenja. Na začetku julija so v ta namen Arsu posredovali presojo vplivov na okolje.

Po oceni vodstva Teša je načrtovani projekt sosežiga nadomestnega trdnega goriva SRF sprejemljiv, saj ne poslabšuje trenutne okoljske slike Šaleške doline. V poročilu o presoji vplivov na okolje so bili upoštevani vplivi na okolje in ljudi, ki bi z uvedbo sosežiga nastali v času prilagoditve Teša – tako v času izvajanja sosežiga kot tudi ob prenehanju. Vsi vplivi v času obratovanja so ocenjeni kot nebistveni, so poudarili v elektrarni.

Kot so dodali, so rezultati presoje pokazali, da bi načrtovani sosežig zmanjšal negativne vplive na okolje: zlasti bi bilo manj izpustov ogljikovega dioksida. V okvirih dopustnih mejnih vrednosti bi bili tudi vsi ostali vplivi na okolje. Naložba v sosežig naj bi stala od šest do deset milijonov evrov.

V Tešu bi letno porabili do največ 160.000 ton goriva oz. do največ šest odstotkov masnega deleža k osnovnemu gorivu lignitu. To gorivo bi v Teš predvidoma dostavljalo 25 tovornjakov na dan šest dni v tednu. Dovoz bi potekal v zaprtem tovoru, sprejem in doziranje pa bi se izvajala v zaprtem objektu s sistemom podtlaka in odvodom zraka v višje zračne plasti.

Ker bi imelo gorivo SRF v primerjavi z lignitom višjo kurilno vrednost, bi z njegovim dodajanjem izboljšali učinkovitost pridobivanja električne energije in toplote za ogrevanje Šaleške doline, ocenjuje vodstvo Teša.

To nadomestno trdno gorivo se proizvaja izključno iz nenevarnih odpadkov, predhodno ustrezno izbranih po kriteriju izločanja nezaželenih snovi. Teš bi ga prevzemal izključno od slovenskih predelovalcev, ki bi zagotavljali predpisano kakovost.

Nadzor goriva bi potekal že pri dobaviteljih, nato pa še v Tešu v okviru predvidene vhodne kontrole. S tem bi zagotavljali, da bi v Tešu uporabljali zgolj gorivo visoke kakovosti, zagotavljajo.

A skupina za civilni nadzor nad načrtovanim sosežigom odpadkov v Tešu, ki jo je ustanovila velenjska občina, ima pomisleke. V skupini ocenjujejo, da bo razširitev dejavnosti terjala bistveno razširitev območja vrednotenja potencialnih vplivov sosežiga odpadkov. V poročilu o sosežigu, ki so ga pripravili v Tešu, je namreč kot vplivno območje obravnavan le z ograjo omejen poslovni prostor elektrarne, poudarjajo v skupini.

Izpostavljajo nepredviden vpliv na okolje in zdravje ljudi, zlasti na onesnaževanje zraka, posredno pa na tla, v vodo in druge dele življenjskega okolja, tako v dolini kot tudi v hribovitem okolju, kjer so nameščene naprave za monitoring. Zato je po njihovem prepričanju vztrajanje pri prostorsko tako omejenem vplivnem območju kot do zdaj nesprejemljivo.

Skupina opozarja na spremenjene ostanke kurjenja, ki lahko v primeru morebitnega odlaganja na obstoječih lokacijah, sicer namenjenih odlaganju ostankov kurjenja premoga, onesnažijo vode šaleških jezer in uničijo razvojne možnosti turizma ter z njim povezanih dejavnosti. To bi lahko vplivalo na izgubo delovnih mest in razvojnih priložnosti.

Vhodni parametri, opozarja skupina, so predpostavljeni pri določeni kakovosti goriva in idealnem delovanju naprav brez napak. V poročilu Teša so sicer po navedbah skupine bežno omenjena tudi tveganja, npr. nepravilna kakovost goriva in okvare na čistilnih napravah, posledice izvajanja sosežiga v takih razmerah pa niso predstavljene.

Skupina za civilni nadzor zato zahteva, da se v poročilu predstavijo pričakovani vplivi posega na zdravje ljudi, poročilo pa morajo izdelati strokovnjaki medicinske stroke in mora biti kompleksno ter preverljivo. Pri ovrednotenju vplivov na okolje in zdravje ljudi je treba bolje vključiti tudi vzporedne vplive, zlasti vliv povečanega prometa tovornih vozil.

Skupina tako pričakuje, da bodo v Tešu pristopili k spremembi prostorske dokumentacije in gradbenega dovoljenja za poseg ter k celoviti presoji vplivov na okolje.

Velenjska občina je skupino za civilni nadzor imenovala septembra letos, vodi pa jo nekdanja pravosodna ministrica Andreja Katič, ki je zdaj spet zaposlena na občini. Skupino sestavljajo posamezniki iz lokalnega okolja in strokovnjaki z zdravstvenega, kemijskega in okoljevarstvena področja.