Kot so povedali na zagrebškem trgovskem sodišču, pa so Terme Olimia za nakup postavile nekaj nesprejemljivih pogojev. Terme namreč med drugim zahtevajo koncesijo za vodo v Tuheljskih toplicah, s čimer pa se sodišče ne strinja. Zato je stečajnemu upravitelju toplic naložilo, da se v roku osmih dni pogovori z vodstvom Term Olimia, nakar bo sodni senat sprejel odločitev, ali bo Tuheljske toplice prodal slovenskemu zdravilišču.
Direktor Term Olimia Zdravko Počivalšek je ob oddaji ponudbe za nakup Tuheljskih toplic pojasnil, da se bo moralo zdravilišče, če bo na razpisu uspelo in se odločilo za nakup Tuheljskih toplic, dokapitalizirati. Dokapitalizacijo, ki naj bi jo izvedli največji lastnici zdravilišča Krekova družba in Kapitalska družba, je podprl tudi nadzorni svet Term Olimia. Na vprašanje, ali to pomeni, da Slovenske železnice (SŽ), ki imajo v zdravilišču 28-odstotni delež, v morebitni dokapitalizciji ne bodo sodelovale, pa je Počivalšek odgovoril, da SŽ soglašajo z dokapitalizacijo, vendar še ni jasno, ali bodo pri njej tudi sodelovale.
Po besedah prvega moža zdravilišča jih Tuheljske toplice zanimajo predvsem zaradi razvojnih potencialov. Iz kompleksa, ki je na Hrvaškem znan kot turistično-rekreacijski center Mihanovič - od Zagreba je oddaljen le 40 kilometrov, poleg bazenov in dvorca pa obsega še 7,5 hektarja zemljišč -, je mogoče narediti svojstven in privlačen turistični center, ki bi lahko letno ustvaril 70 odstotkov prihodkov, ki jih sicer ustvarijo v Termah Olimia, je prepričan Počivalšek. To pa pomeni, da bi lahko Tuheljske toplice na letni ravni dosegle 1,5 milijarde tolarjev prihodkov.
V Tuheljske toplice, ki so v stečaju, bi Terme Olimia, če bi postale njihov lastnik, do leta 2006 vložile okrog sedem milijonov evrov. Investicije bi usmerili predvsem v posodobitev obstoječih zmogljivosti, razmišljajo pa tudi o gradnji wellnes centra in zdravstvenega centra. Prav tako v Podčetrtku razmišljajo o razvoju kongresnega turizma v Tuheljskih toplicah.
