Tenkočutne reforme pred evrom

V zadnjem obdobju se razmeroma ugodne in stabilne gospodarske razmere nadaljujejo, ugotavlja polletno poročilo Banke Slovenije o gibanjih na denarnem, finančnem in gospodarskem področju, ki ga je predstavil guverner Mitja Gaspari. To velja tako za gospodarsko rast kot tudi za plačilno bilanco in inflacijo, je dodal, vendar opozoril, da takšna gibanja niso nekaj samoumevnega.

Gre za zadnje poročilo Banke Slovenije o denarni politiki pred vstopom v območje evra, zato so nekateri poudarki še toliko bolj na mestu, je poudaril Gaspari. Kot je pojasnil, takšna ugodna gibanja pomenijo zahtevo, da se ekonomske politike, ki so se vodile v preteklem obdobju tako s strani vlade kot tudi s strani Banke Slovenije, ter pripravljenost socialnih partnerjev na sprejemanje ustreznih socialnih sporazumov, nadaljujejo tudi v bodoče.

Gaspari pričakuje, da se bo Slovenija v evroobmočje vključila s približno enakim tečajem, kot je bil določen ob vstopu v ERM II pred skoraj dvema letoma. Pomembno je, da prehoda v novo okolje ne pokvarimo s kakšno slabšo potezo, kot so bile predvidene doslej, je poudaril. Zato bo po njegovih besedah potrebno paket reform, ki se pripravlja, zelo previdno in tenkočutno kombinirati in uveljaviti.

Za uravnoteženo gospodarsko rast

Banka Slovenije za Slovenijo do leta 2008 napoveduje solidno in uravnoteženo gospodarsko rast, je povedal direktor analitsko raziskovalnega centra Banke Slovenije Damjan Kozamernik. Ta bo letos in prihodnje leto po napovedih 4,2-odstotna, v letu 2008 pa naj bi se spustila na 3,9 odstotka. Tudi napovedi o inflaciji so zelo ugodne in v skladu z napovedmi ostalih inštitucij.

Kozamernik je med možnimi kratkoročnimi tveganji, da se napovedi ne bi uresničile, izpostavil cene surovin, predvsem nafte. Med ostalimi tveganji pa je omenil še morebitno zvišanje stopenj davka na dodano vrednost, prilagajanje trošarin ter popuščanje pri politiki nadzorovanih cen. Vendar pa je večina teh dejavnikov takšnih, da je mogoče z ustrezno kombinacijo ekonomskih politik zmanjšati njihov sekundarni vpliv na inflacijo, je ocenil Gaspari.

Poleg cene nafte se v inflacijo najbolj neposredno in najhitreje prenašata slaba politika nadzorovanih cen ter trošenje prebivalstva, je povedal Gaspari. Ob tem je opozoril, da je treba biti na področju nadzorovanih cen izrazito tenkočuten. Napovedi o visokem zvišanju cen elektrike so denimo popolnoma neprimerne, saj za evropskim povprečjem zaostajajo za približno 15 odstotkov in za njihovo zvišanje ni nobene potrebe. Opozoril je še, da je pomembno, da se kreditna aktivnost ne pregreva, ter da ne pride do dodatnih šokov na stroškovni strani.

Gaspari je napovedal, da bo Banka Slovenije poskušala svojo politiko obrestnih mer do trenutka, ko bo izgubila vzvode za vodenje denarne politike, prilagajati Evropski centralni banki (ECB) tako, da bi jih lahko v čim manjši meri znižala. Po drugi strani je ECB že napovedala, da bo svoje obrestne mere zviševala. Na ta način bi lahko v evroobmočje vstopili s takšno ravnjo obrestnih mer, ki ne spodbuja pregrevanja domačega povpraševanja oziroma gospodarske aktivnosti, je ocenil guverner.

Rast plač bo zaostajala za rastjo produktivnosti

K napovedani gospodarski rasti v prihodnjih treh letih bo močneje prispevalo domače povpraševanje, je napovedal Kozamernik. Trošenje gospodinjstev bo sicer nekoliko zaostajalo za rastjo obsega bruto domačega povpraševanja (BDP), predvsem zato, ker je pričakovati, da bo rast plač še naprej zaostajala za rastjo produktivnosti.

Tekoči račun plačilne bilance se bo še malo poslabšal, čeprav bo rast izvoza v celotnem obdobju prehitevala rast uvoza. Med vzroki za rast izvoza je Kozamernik navedel izboljšanje gospodarske rasti v najpomembnejših trgovinskih partnericah Slovenije. Uvoz se bo sicer v primerjavi s preteklimi leti prav tako povečal, in sicer zaradi močnejše investicijske potrošnje.

Povprečna letna stopnja inflacije bo po napovedih Banke Slovenije letos in prihodnje leto znašala 2,2 odstotka, v letu 2008 pa se bo zvišala na 2,6 odstotka. Kot je napovedal Kozamernik, se bodo proste cene v naslednjih dveh do treh letih normalizirale na raven med 2,5 in tremi odstotki, medtem ko bodo nadzorovane cene sledile cenam energentov, predvsem naftnih derivatov.