Zgodba Jutranjke, kjer je delo izgubilo že več kot 200 delavcev, je klasična zgodba slovenske tekstilne in obutvene industrije. V nekaj letih so se vrstili zaporedni stečaji, krčenje števila zaposlenih, neredno prejemanje plač, pogoste menjave vodstva, denarna pomoč države, ter na koncu tudi očitki o zlorabah položaja.
S takšnimi težavami se namreč ubadata nekdanji vodstvi Jutranjke in Planike, kjer je minuli teden okoli 700 delavcev izgubilo delovno mesto. Možnosti za dolgoročno rešitev kot kaže ni prav veliko.
"Lahko le rečem, da je stanje slabše kot sem pričakoval. Planika je v takšnem stanju, da se verjetno vseh stvari verjetno ne bo dalo rešiti. Take Planike kot smo jo poznali, najbrž ne bo več," je povedal stečajni upravitelj Planike, Andrej Marinc.
Da možnosti za rešitev Planike ni veliko, menijo tudi tamkajšnji sindikalisti. Krivce za nastale težave slovenske tekstilne in obutvene industije bi po mnenju ekonomista Jožeta P. Damjana lahko iskali predvsem v vrstah vodstev družb, saj niso našli pravih produktov.
"Enostavno ta podjetja nimajo perspektive in državna pomoč ne pomaga. S kolegi delamo analizo o učinkovitosti državnih pomoči v Sloveniji. Kot ugotovljamo, je bil denar, porabljen v ta namen, vržen skozi okno," je ugotovil Damjan.
Tudi Prebold na robu stečaja
V tekstilni tovarni Prebold bo kmalu delala le še preščica zaposlenih. V Preboldu je stopnja brezposelnosti že tako nad republiškim povprečjem. Mnogo tekstilnih delavk, ki so v tovarni zaposlene že od rane mladosti, se je sedaj znašlo v hudi stiski, saj se ubadajo s tem, kako preživeti družino.
"Naše plače se gibljejo od 70 do 75 tisoč neto. Dve tretjini zaposlenih živimo na minimumu od minimuma," je povedala ena od delavk.
Na občini so se tako odločili, da jim bodo ponudili posebno denarno pomoč.
"Delavkam bi lahko dali maksimalno en zajamčen osebni dohodek. Kot imamo v tej državi urejeno," meni Vinko Debelak, župan Občine Prebold.
Zakonca, ki sta oba ostala brez službe, pa lahko dobita največ 100 tisočakov pomoči, a še to le enkrat na leto.
Stečajni upravitelj Branko Djordjević je povedal, da se dogovarjajo z jamstvenim skladom o izplačilu pomoči do konca leta. Delavci naj bi v povprečju dobili od 700 do 800 tisoč tolarjev.
