Ekonomska kriza: 'Najhujše šele prihaja'

Ekonomist Olivier Blanchard iz Mednarodnega denarnega sklada (IMF) je opozoril, da se bo globalna finančna kriza še okrepila in da pred letom 2010 ni pričakovati izboljšanja. "Najhujše še prihaja," je prepričan. Dodal je, da mora preteči še dosti časa, preden se bodo stvari normalizirale. IMF je sicer prejšnji teden obljubil pomoč Latviji, potem ko je že finančno podprl Islandijo, Ukrajino, Srbijo in Pakistan. Blanchard ob tem opozarja, da ta institucija nima dovolj denarja za reševanje vsakega finančnega problema. "Nikoli nismo imeli toliko denarja."

IMF je sicer kar petino svojega 250 milijard dolarjev težkega proračuna potrošil v zadnjih dveh letih. Blanchard je ob tem pozval osrednje banke po svetu, naj znižajo obrestne mere. Prejšnji teden jih je za celo odstotno točko znižala že največja švicarska banka. Po njegovem mnenju se morajo banke čim bolj približati ničelni stopnji.

Podpora še Turčiji

IMF pa je kljub temu zdaj še Turčiji ponudil 19 milijard dolarjev posojila.

Turški vladni predstavniki ne želijo razkriti, za koliko sredstev je zaprosila Ankara, neuradno pa naj bi vlada v boju proti posledicam svetovne finančne krize upala na kreditno linijo v višini od 20 do 40 milijard dolarjev.

Po pojasnilih vlade Turčija ne potrebuje omenjenega posojila IMF nujno, vendar pa bi dogovor s to ugledno mednarodno ustanov po njihovih pojasnilih okrepil tuje zaupanje v turško gospodarstvo in državi omogočil dostop do sredstev, če bi jih potrebovala.

Doma zmagovalec Aerodrom Ljubljana

Tečaji delnic na Ljubljanski borzi so sicer trgovalni teden v povprečju začeli z rastjo. Najbolj so se danes podražile delnice Aerodroma Ljubljane, Intereurope, Abanke in Krke. Rast sta zabeležila tudi osrednja indeksa; delniški indeks SBI 20 je pridobil 2,46 odstotka, indeks najpomembnejših podjetij SBI TOP pa 2,82 odstotka. Indeks SBI 20 je danes v primerjavi s petkom pridobil 99,14 točke oziroma 2,46 odstotka in trgovanje sklenil pri 4125,98 točke, indeks SBI TOP se je zvišal za 25,82 točke oziroma 2,82 odstotka, na 941,58 točke.

Na borznem parketu je bilo danes sklenjenih za 4,8 milijona evrov poslov. Znova največ z delnicami Krke, 1,06 milijona evrov, katerih enotni tečaj se je zvišal za 5,55 odstotka, na 53,62 evra. Z delnicami Telekoma Slovenije je bilo ob 4,20-odstotni rasti za 202.070 evrov poslov, njihov enotni tečaj se je oblikoval pri 151,70 evra. Tretje najprometnejše so bile delnice Gorenja, s katerimi je bilo za 132.090 evrov poslov, enotni tečaj pa se je zvišal za 0,29 odstotka, na 14,03 evra.

Delnice Aerodroma Ljubljana so se podražile za 9,78 odstotka, na 31,87 evra. Več kot štiriodstotno rast so zabeležile tudi delnice Intereurope (+6,19 odstotka, na 9,78 evra), Abanke (+6,14 odstotka, na 52 evrov) in Luke Koper (+4,41 odstotka, na 24,60 evra).

Evropske vrednosti delnic so danes po odprtju borz prav tako porastle. Delniški indeks Eurofirst 300, ki vključuje najpomebnejša evropska podjeta, se je dvignil za 3,7 odstotka, na 788, 91 točke. Indeks je samo ta teden izgubil 12 odstotkov, kar je bila najnižja vrednost v več kot petih letih. V celoti je indeks Eurofirst 300 izgubil skoraj 48 odstotkov vrednosti.

Dvig so beležile tudi sledeče borze: Britanski indeks FTSE 100, nemški DAX in francoski CAC-40. Njihove vrednosti so se v povprečju dvignile med 3,1 in 4,3 odstotki.

Nafta nekoliko navzgor

Cene nafte so se med današnjim trgovanjem v Aziji nekoliko zvišale. Na trgu se je namreč okrepil optimizem, potem ko je novoizvoljeni predsednik ZDA Barack Obama napovedal odločen spopad s finančno in gospodarsko krizo takoj po svoji zaprisegi 20. januarja prihodnje leto. Zahodnoteksaška lahka nafta z januarskim dobavnim rokom se je med današnjim azijskim elektronskim trgovanjem na newyorški borzi podražila za 59 centov, na 50,52 dolarja za 159-litrski sod. V petek se je sicer podražila za 51 centov, na 49,93 dolarja.

Severnomorska nafta brent z decembrskim dobavnim rokom se je v Londonu podražila za 17 centov, na 49,36 dolarja, naftna košarica držav Organizacije držav izvoznic nafte (Opec), ki jo sestavlja 13 najpomembnejših vrst nafte držav kartela, pa se je v petek znižala za 1,50 dolarja, na 42,56 dolarja.

SŠK o finančni krizi

Komisija Pravičnost in mir pri Slovenski škofovski konferenci (SŠK) je že pred letom opozorila na potrebo po zdravih ekonomskih temeljih, varčevanju in odgovorni porabi. Sedaj želi komisija opozoriti na nevarnosti posledic svetovne finančne krize, ki lahko globoko in dolgoročno prizadenejo prebivalce naše države, podjetja in državo samo, saj se kriza postopoma prenaša tudi v realni sektor gospodarstva in pospešuje gospodarsko recesijo ter tako pomen zdravih financ za družbeno ekonomski razvoj in socialni mir.

"Iz želje po takojšnjem in nerazumno visokem dobičku so finančniki ločevali finančne tokove od realnega gospodarstva in načel zdrave pameti. To je bilo mogoče tudi zaradi politike cenenega denarja, ki so jo vodile centralne banke, in s kreditno ponudbo dodatno omogočale hitro rast premoženja na kapitalskem in nepremičninskem trgu," so zapisali.

Veliki padci vrednosti delnic so zmanjšali privarčevana sredstva prebivalstva in podjetij, zaradi negotovosti na finančnih trgih se je zmanjšala likvidnost bank, posojila, zlasti dolgoročna, so postala težje dostopna in dražja. Zmanjšana kupna moč vseh porabnikov vpliva na zmanjševanje naročil, zato se v nekaterih panogah že zmanjšuje proizvodnja, delavce pa odpuščajo. Po mnenju Komisije za pravičnost in mir je potrebno okrepiti mehanizme, ki lahko preprečijo slabšanje položaja in zagotavljajo mir in stabilnost v družbi.

Pozvali so še vse politične, gospodarske in finančne institucije, da usmerijo napore v ukrepe za blažitev negativnih posledic finančne krize in ohranijo zaposlitve delavcev. Poudarjajo še, da naj institucije sodelujejo z EU pri oblikovanju sprememb, ki bodo preprečevale nerazumna tveganja, zlorabe in špekulacije.