'Gospodarstvu bomo pomagali, da okreva'

Ameriška administracija se je odločila za celovito akcijo za utrditev javnega zaupanja v finančni sistem, je v ponedeljek sporočilo ameriško finančno ministrstvo. Ameriški predsednik George W. Bush je danes v okviru boja proti finančni krizi predstavil 250 milijard dolarjev vreden načrt ameriške vlade za neposreden nakup deležev v največjih ameriških bankah. Sprva bo država kupila deleže v devetih velikih ameriških bankah. "Ti ukrepi so sprejeti, da bi od njih neposredno imeli korist Američani, v obliki umiritve finančnega sistema in pomoči gospodarstvu, da okreva," je povedal Bush.

Ameriški finančni minister Henry Paulson ga je nekoliko kasneje na posebni novinarski konferenci dopolnil z besedami, da so ti ukrepi, četudi si jih nikoli niso želeli uvesti, nujni za obnovo zaupanja v finančni sistem. Druge banke bodo tudi imele možnost pristopiti k omenjenemu načrtu, v okviru katerega bodo banke med drugim pristale na omejitve pri plačah vodstvenim delavcem in drugih ugodnostih.

Demokrati sicer predlagajo druge prijeme. Predsedniški kandidat Barack Obama želi, da se uvede 90 dni moratorija na propadanje hipotekarnih posojil, skupaj s kongresnimi demokrati pa zagovarja drugi stimulacijski paket v višini 150 milijard dolarjev. Ameriški davkoplačevalci so še pred poglobitvijo finančne krize letos že dobili od države nazaj povprečno po 600 dolarjev. Obama predlaga tudi začasno ukinitev davka podjetjem, ki bodo zaposlovala nove delavce.

Danes predstavljeni načrt, ki predvideva še nekaj drugih ukrepov za omilitev posojilne stiske, je sicer del že pred dnevi sprejetega 700 milijard dolarjev vrednega načrta ZDA za boj proti finančni krizi.

Islandija pa je v Rusijo poslala delegacijo, ki naj bi se z ruskimi bančniki dogovorila o odobritvi 5,5 milijarde dolarjev posojila. Islandci in Rusi naj bi se na pogovorih, ki naj bi potekali do petka, dogovorili o pogojih najetja posojila. Če bo do dogovora prišlo, bo Islandija prva država članica Nata, ki se je za finančno pomoč ob krizi na finančnih trgih obrnila na Rusijo.

Borze v zelenih številkah

Potem ko so v ponedeljek nekateri svetovni voditelji objavili nove ukrepe v boju s finančno krizo, so tečaji na azijskih borzah trgovanje končali pozitivno. Tudi trgovanje na evropskih borzah se je začelo v zelenih številkah.

Na borzi v Tokiu je indeks Nikkei danes pridobil rekordnih 14,15 odstotka in trgovanje končal pri vrednosti 9.447,57 točke. V Hongkongu so tečaji delnic po odprtju borze pridobili dobre štiri odstotke, v Singapurju in na Tajvanu pa dobrih pet odstotkov.

V avstralskem Sydneyju je danes osrednji borzni indeks ASX 200 dosegel največje dnevno zvišanje do zdaj; ob odprtju je pridobil 5,8 odstotka, nato pa trgovanje končal 3,7 odstotka višje kot v ponedeljek.

Tečaji delnic na Novi Zelandiji so se zvišali za 5,65 odstotka, potem ko so ob začetku trgovanja pridobili več kot sedem odstotkov. V Indoneziji so se tečaji po odprtju v povprečju zvišali za 6,56 odstotka.

V pozitivnem območju se gibljejo tudi tečaji na borzi v indijskem Bombaju; osrednji indeks je pridobil 4,64 odstotka.

Tudi trgovanje v zalivskih državah se je začelo v zelenem. Tečaji delnic na borzi v Dubaju so se kmalu po začetku trgovanja zvišali za 7,8 odstotka, na borzi v Abu Dabiju pa za 7,2 odstotka. Tečaji na omanski borzi so pridobili sedem odstotkov, medtem ko so na kuvajtski borzi pridobili le odstotek.

Tečaji na vodilnih evropskih borzah so današnje trgovanje prav tako začeli v zelenih številkah. Londonski indeks FTSE 100 je dobro uro po odprtju borze pridobil 3,75 odstotka, indeks pariške borze CAC 40 4,35 odstotka, milanski Mibtel dobrih šest odstotkov, dunajski indeks ATX dobrih deset odstotkov, frankfurtski indeks DAX 3,88 odstotka, indeks borze v Zürichu SMI pa 5,60 odstotka.

Na ruski borzi Micex so regulatorji trga, potem ko so tečaji delnic v povprečju poskočili za 11,2 odstotka, prekinili trgovanje. Tečaji na borzi RTS so do zdaj pridobili 6,4 odstotka.

V Zagrebu je osrednji indeks Crobex danes poletel za 15,9 odstotka. Največ prometa je bilo z delnicami Hrvaškega Telekoma, ki je poskočil za 12,2 odstotka, na 242 kun. Osrednji beograjski indeks je trgovanje končal 3,5 odstotka višje kot v petek.

Usklajeno k rešitvi finančne krize

Vse borzne trge je v začetku tedna zajelo olajšanje, potem ko so svetovni voditelji usklajeno pristopili k rešitvi finančne krize. Nemčija, Francija, Nizozemska, Španija in Avstrija so v ponedeljek zagotovile za skoraj 1.300 milijard evrov bančnih garancij in svežega denarja za reševanje bančnih sistemov. Večino omenjenih sredstev sta zagotovili Nemčija in Francija, skoraj 900 milijard evrov, ukrepe pa bo v torek sprejela tudi Slovenija.

Na evropski načrt reševanja finančne krize so se pozitivno odzvale evropske in svetovne borze, ki so močno pridobile na vrednosti. Slovenski borzni indeks je včeraj pridobil slabih šest odstotkov v primerjavi s petkom. V ponedeljek so se okrepili tudi indeksi na newyorški borzi. Osrednji delniški indeks Dow Jones je pridobil 936,42 točke oziroma 11,08 odstotka in trgovanje sklenil pri 9.387,61 točke. Tehnološki indeks Nasdaq pa se je zvišal za 194,74 točke oziroma 11,81 odstotka, na 1.844,25 točke.

Pridobile tudi cene nafte

Po optimističnih dvigih tečajev delnic na svetovnih borzah je na ceni pridobila tudi cena surove nafte. Zahodnoteksaška lahka nafta z dobavo v novembru se je podražila za 1,74 dolarja, na 82,93 dolarja. Severnomorska nafta vrste brent, prav tako z dobavo v novembru, se je podražila za 95 centov, na 78,41 dolarja. Naftni trg je spodbudila odločitev članic Organizaciji držav izvoznic nafte (Opec) za sklic izrednega vrha, na katerem naj bi odločali tudi o morebitnem znižanju proizvodnje nafte.