Talumovim presežnim delavcem odpovedi predvidoma sredi aprila

Iz Taluma, ki se že dobro desetletje iz proizvajalca prestrukturira v predelovalca aluminija, trenutno pa zaposluje 1453 ljudi, so v torek sporočili, da je v program presežnih delavcev vključenih 189 zaposlenih, od tega bodo 69 ponudili sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi znotraj skupine, 120 pa jih bo prejelo odpoved iz poslovnih razlogov. Še osem jih bo brez dela ostalo v hčerinskih družbah Ekotal in Talum Inštitut.

Kot je dejal Drobnič, gre pri tistih, ki bodo ostali brez dela, za starejše delavce, ki bodo polne pogoje za upokojitev dosegli v času prejemanja nadomestila na Zavodu RS za zaposlovanje. Vsi, ki bodo ostali brez dela, so o tem že obveščeni, z vsakim posebej opravljajo razgovore, za odpravnine pa bodo skupaj odšteli okoli tri milijone evrov. O seznamu presežnih delavcev so že obvestili tudi ptujski zavod za zaposlovanje.

Sicer pa bo zmanjšanje obsega skupne proizvodnje in s tem fizičnega obsega prodaje imelo posledice tudi za letošnje finančne načrte družbe. Učinek zmanjšane porabe energije bodo v preostalih treh četrtletjih izkoristili za pokrivanje vseh obveznosti iz naslova programa presežnih delavcev, sanacije stanja in priprave elektrolize na morebiten ponovni zagon, pa tudi pokritja manjkajočega dela zaradi zmanjšanega obsega proizvodnje.

"Ob predpostavki, da bomo letos namesto načrtovanih 115.000 ton skupnega obsega količinske prodaje realizirali v višini 100.000 ton, bomo tudi to leto uspešno prebrodili in ga končali s pozitivnim rezultatom," je zatrdil prvi mož Taluma.

O razlogih za odločitev o prekinitvi proizvodnje primarnega aluminija je še enkrat pojasnil, da še posebej v času energetske krize za omenjeno proizvodnjo niti v Sloveniji niti v EU ni primernih konkurenčnih pogojev. Izgube so namreč po njegovem takšne, da bi lahko samo zaradi njih ogrozili poslovanje celotnega podjetja.

V Talumu so večkrat opozarjali, da je aluminij ključni material evropskega zelenega dogovora, brez katerega bo težko uveljaviti ponovno uporabo in krožno gospodarstvo, hkrati pa letna rast potreb po njem narašča za pet do sedem odstotkov. Ne glede na to proizvodnja aluminija že nekaj časa izginja iz evropskega prostora.

Po več kot desetletju prizadevanj je letos tudi v Sloveniji luč sveta ugledala uredba, ki omogoča kritje stroškov posrednih emisij, kar bo po Drobničevih besedah pomagalo energetsko intenzivni industriji, a za proizvodnjo aluminija je prepozno.

"Če bi jo imeli tri ali štiri leta prej in bi bil s tem znan nek okvir dovoljene državne pomoči, bi verjetno lahko v času precej nižje cene električne energije to zakupili na daljši rok in proizvodnjo ohranjali vsaj do polovice zmogljivosti," je dejal.

Na vprašanje, ali so za odločitev dobili soglasje državnih lastnikov, je Drobnič odvrnil, da česa takega niso potrebovali, saj je po Zakonu o gospodarskih družbah vodstvo podjetja tisto, ki sprejema tovrstne poslovne odločitve.

Kot je pojasnil, so zaradi preprečitve škode, ki bi jo povzročili z morebitno nadaljnjo proizvodnjo pod sedanjimi pogoji, in glede na dejstvo, da tudi za leti 2023 in 2024 cenovne ravni na področju elektrike ne bodo dovoljevale ekonomske vzdržnosti, odločitev o tem sprejeli sami.

Ob tem je spomnil, da so se na srečo že pred desetletjem ambiciozno lotili prestrukturiranja v smeri zmanjševanja odvisnosti od primarnega aluminija. "Če bi bilo to pred desetimi leti, bi morali tovarno zapreti, danes pa ohranjamo okoli 85 odstotkov portfelja naših izdelkov". Od primarne proizvodnje aluminija je odvisna le še proizvodnja drogov, ki pa jo bodo zdaj nekoliko zmanjšali.

Glede morebitnega ponovnega zagona proizvodnje aluminija Drobnič pravi, da je teoretično mogoč, praktično pa bi pomenil zelo velik izziv. Vso tehnologijo bodo sicer pripravili na to, a morajo biti prej vzpostavljeni primerljivi konkurenčni pogoji, torej primerna cena električne energije ter kar nekaj investicijskega in obratnega kapitala za nabavo surovin.

"Tudi če bi bilo oboje uresničeno, pa je tretji in po mojem mnenju največji izziv znanje, na kar prav tako ves čas opozarjamo. Ko se takšni specifični procesi in znanje izgubijo iz podjetja, jih je praktično nemogoče pridobiti nazaj," je še dodal Drobnič.

Medijskih zapisov o skorajšnjem prevzemu proizvodnje Mariborske livarne Maribor (MLM) tudi tokrat ni želel komentirati, saj jih k temu zavezuje podpisan dogovor o nerazkrivanju informacij, je pa navedel, da morajo SDH predstaviti možnosti strateškega povezovanja, šele potem bo znanega kaj več.

Talum je trenutno pravnoformalno še vedno v večinski lasti Elesa, so pa hkrati že nekaj časa v upravljanju SDH, medtem ko naj bi do dokončnega prenosa lastništva prišlo predvidoma v prvi polovici letošnjega leta. "Če bomo lahko našo strategijo udejanjali naprej, se za usodo Taluma kljub temu ni bati. Samo želimo si lahko, da bomo imeli takšno podporo lastnikov kot doslej," je še dodal.