'Tako poceni energije ne bo več'

Kot pojasni, je nadzorni svet organ korporativnega upravljanja, ki ga imenuje SDH, in pri vsakršnem imenovanju bi se pojavil podoben očitek. "Sploh z mojim prehodom, saj sem prišel z mesta državnega sekretarja," doda. Pred njegovim prehodom na čelo Gen energije je družbo in skupino skoraj 17 let vodil Martin Novšak, ki ostaja v Gen energiji kot svetovalec uprave.

Skupina Gen energija je za prehod v nizkoogljično prihodnost pripravila strategijo "tri plus ena", ki pa je SDH še ni potrdil. Košorok, ki se je razgovoril v obsežnem intervjuju za STA, ne vidi razloga, da se to ne bi zgodilo.

Nuklearna elektrarna Krško po njegovih besedah namreč uspešno deluje več kot 40 let ter v tem času proizvaja zanesljivo in varno nizkoogljično energijo.

Drugi nosilec nizkoogljične prihodnosti je veriga na spodnji Savi, kjer morda že letos ali vsaj naslednje leto pričakuje korak naprej tudi pri okoli 300 milijonov evrov (infrastrukturni in energetski del skupaj) vrednem projektu Hidroelektrarne (HE) Mokrice, pri katerem je bil postopek podelitve gradbenega dovoljenja zaradi pritožbe okoljevarstvenikov zaustavljen.

Tretji steber so sončne elektrarne, "plus ena" pa je plinska termoelektrarna Brestanica.

Obnovljivih virov si brez zanesljivega vira, kot je plin, namreč ne predstavlja, in to je konec leta 2021 v okviru t. i. taksonomije priznala tudi Evropska komisija. "Nikogar ne bo težko prepričati, da z zastavljeno formulo nadaljujemo," je prepričan Košorok. 

Ga pa moti dolžina postopkov. "Polna usta imamo obnovljivih virov energije, ko pa pride do realizacije, se srečujemo s 101 zapletom," ugotavlja in poleg primera HE Mokrice spomni še na praktično popolno odsotnost vetrnih elektrarn v državi, pa čeprav je ta podelila za okoli 250 megavatov energetskih dovoljenj za vetrnice.

Kohabitacija z lokalnim prebivalstvom se mu zdi nujna, neprimerno pa se mu zdi, da lahko neko društvo iz Ljubljane ali z drugega konca države ustavi tako velik projekt, kot je HE Mokrice. "Seveda ima vso pravico, a vendarle je potrebnega nekaj več razuma. Tudi od upravnih in sodnih organov bi si želel nekaj več poznavanja in vpogleda v energetiko," pravi Košorok.

Po njegovih informacijah naj bi šla vlada v postopku podelitve integralnega gradbenega dovoljenja za HE Mokrice v postopek prevlade javne koristi nad naravo še ta mesec. "Če se želimo preleviti v nizkoogljično družbo in želimo tudi cenovno ugodno energetsko oskrbo, brez izkoriščanja vsega tega potenciala ne bo šlo," je prepričan.

Zeleni prehod, h kateremu je zavezana država, se bo po Košorokovem prepričanju sicer zgodil tako ali drugače. "Morda bo milejši, kot smo si ga zastavili, morda bo delež obnovljivih virov manjši, morda bodo emisije toplogrednih plinov drugačne ... se bo pa zagotovo zgodil," pravi.

Država se po njegovih besedah zaveda, da je treba v sistem vlagati, pri tem pa iz vrst elektrodistribucijskih podjetij prihajajo glasne kritike vladne odločitve, da za razbremenitev gospodinjstev začasno zamrzne obračunavanje omrežnine, ki je namenjena prav naložbam v omrežje.

Košorok je prepričan, da bodo družbe našle srednjo pot. Vseh investicij sicer ne bodo mogle izvesti, bodo pa lahko tiste bistvene. Veliko se da storiti tudi z digitalizacijo in vpeljavo pametnih omrežij. Tako ocenjuje, da podjetja ob precejšnjem posegu v denarni tok zaradi vladnega ukrepa rišejo nekoliko bolj negativno sliko od resnične. Opozarja pa, da omrežnina tudi brez znižanja ne bo zadoščala za vse želene naložbe. Primerjalno je namreč nižja kot v večini držav EU. Elektrodistributerji sicer govorijo o nekaj več kot štirih milijardah evrov potrebnih naložb v naslednjih letih, a Košorok ob tem izpostavlja, da je vseh pet podjetij v zadnjih letih vlagalo od 110 do 120 milijonov evrov letno.

Ravno zato vidi priložnost v jedrski energiji iz drugega bloka krške nuklearke, ki bi skupaj z obnovljivimi viri nadomestila izpad zaradi načrtovanega izhoda iz premoga z letom 2033. Košorok tudi meni, da je po izhodu iz premoga smiselno izkoristiti lokacijo v Šoštanju, kot možni prihodnji energent omenja zemeljski plin.

Tako nizkih cen energije, kot smo jih poznali doslej, sicer po Košorokovem prepričanju ne bo več. Priložnost za prilagoditev vidi v tem, da si začnemo vsi prizadevati za učinkovito rabo energije. 

Ključno vprašanje pa se mu zdi, kako se znebiti odvisnosti od ruskega plina in kako zagotoviti obvladljive cene, če bo plin prišel od drugod. Kot možnost vidi tudi premislek na ravni EU, ali tržne cene elektrike resnično odražajo realno stanje. Sam ni prepričan o tem, in čeprav je zagovornik prostega trga, bo po njegovem mnenju potrebna intervencija v obliki kapice na zemeljski plin ali kakšnega drugega instrumenta.

Pri odpravljanju odvisnosti Evrope od ruskega plina pa vidi veliko geopolitično zanko. Navezava izključno na ruski plin se tako zdaj kaže kot napaka, prav tako kot hitrost, s katero je Nemčija silila druge članice EU k energetskemu prehodu. "Treba bo pametno manevrirati," je prepričan, prehod pa se zaradi kompleksnosti ne bo zgodil z danes na jutri.