Država vam ponuja 36 milijonov: tako pridete do njih ...

Na voljo je več vrst razpisov, odvisno od tega, kako daleč je podjetniška ideja že razvita.

1. Razvojna faza ali faza MVP - minimalno sprejemljivega produkta

- V tej fazi mora podjetje dokazati, da je na trgu zaznalo problem, ki ga je vredno reševati.

- V tej razvojni fazi lahko podjetje dobi spodbude za zagon inovativnih podjetij P2 do 54.000 evrov. Skupaj bo s tega naslova na voljo 2.96 milijona evrov, razpis bi naj objavili 6. marca.

- V tej fazi so na voljo tudi sredstva za podjetja iz problematičnih regij do 20.000 evrov na podjetje, za kar je skupaj na voljo milijon in pol evrov.

2a. Razvojna faza zajema obdobje od MVP do trga, kar pomeni testiranje hipotez na pilotnih trgih, dokončanje prototipa, prve tržne raziskave in navezovanje stikov s potencialnimi kupci.

- V tej fazi lahko podjetje prek SK75 dobi semenski kapital v obliki konvertibilnega posojila v višini 75.000 evrov.

- Za SK75 bo letos na voljo 1,5 milijona evrov. Trenutno je en razpis že odprt, rok za prijavo je 4. maj, jesenski rok pa bo 9. oktober.

2b. Razvojna faza ali faza od MVP do globalnega trga omogoča, da podjetje prek SK200 dobi kapitalski vložek do 200.000 evrov, pri čemer pa mora zagotoviti še zasebnega investitorja, ki prispeva vsaj 20 odstotkov zneska, ki ga v podjetje vloži Sklad.

- Za SK7200 bo letos na voljo 2 milijona evrov. Trenutno je en razpis že odprt, rok za prijavo je 4. maj, jesenski rok pa bo 9. oktober.

3. Finančna sredstva za podjetja v tretji razvojni fazi

- V tej fazi lahko podjetje prek družb tveganega kapitala dobi do 1,5 milijona evrov. Na voljo je še okoli 5 milijonov evrov, razpis naj bi objavili v začetku avgusta.

4. Podjetna v fazi "nadaljnja rast".

- Letos bo za ta podjetja na voljo 22 milijonov evrov, od tega 10 milijonov za tehnološko inovativne projekte in 12 milijonov za klasične projekte.

- V tej fazi lahko podjetje dobi garancijo s subvencijo obrestne mere do višine kredita 1.250.000 evrov za klasične projekte in 937.500 evrov za tehnološko inovativne projekte. Predvideni datum razpisa je 13. marec 2015.

Prvi test: tekmovanje Start up Slovenija

Na podjetniškem skladu sicer opozarjajo, da so sredstva z razpisov P2, SK75 in SK200 povezana z iniciativo Start up Slovenija, kar v praksi pomeni, da je obvezno sodelovanje v tekmovanju Start up Slovenija.

Kot pravijo, gre pri tem tekmovanju po eni strani za prvi test ideje, po drugi strani pa sodelovanje prinese nove stike, izobraževanja, podporo, mentorje ... in tako prispeva k uspešnejši izvedbi ideje in rasti projekta.

Pretekli zmagovalci ob tem izpostavljajo še eno prednost. Ker gre za medijsko odmeven projekt, ta prinese javno izpostavljenost ideje, kar avtorjem zagotavlja nekaj prednostih pri zasebnih investitorjih, ki so bolj naklonjeni idejam, ki jih je javnost že prepoznala ali celo vzela za svoje.

Tisti, ki jim je uspelo

Ponudniki ob začetku novega kroga sredstev tistim, ki se želijo poskusiti v poslu, kot zgled postavljajo tiste, ki so pot že prehodili in so trenutno v fazi, ko že žanjejo uspehe.
Igor Panjan, ki vodi podjetje SmartPA trenutno prek uveljavljene skupine Bisnode prodira na trge bivše Jugoslavije in tudi v druge evropske države. Ponujajo inovativni iskalnik podatkov Datafy.it, ki podjetjem ponuja, da potencialne poslovne partnerje ali kupce namesto v nekaj dneh ali tednih, na želenem področju najdejo v slabi uri.

Kot pravi Panjan, se bodo na evropskem trgu trudili še naprej, saj ga prepoznavajo kot primarnega. Medtem ko je dostop do podatkov in s tem potencialnih kupcev v ZDA, kje je, kot pravi "vse podrejeno poslu", namreč v Evropski uniji to preprečujejo številni zakoni o varovanju podatkov in zasebnosti. S tem po eni strani nastaja tržna niša za njegovo podjetje, po drugi strani pa Panjan ocenjuje, da Evropa s tem sabotira lastno gospodarstvo.

Na trg se podaja tudi podjetje, ki je lani zmagalo na tekmovanju Start up OOG. Direktor Igor Marjanovič je razložil, da gre za patentirano rešitev H2O Pal, ki s pomočjo merilnika na steklenici in aplikacije za mobilni telefon, sporoča, kako preskrbljeno s tekočino je naše telo. Trenutno največ zanimanja za njegovo rešitev prihaja iz Francije, kot razlaga, pa se vse komponente njegove rešitve proizvajajo v Sloveniji, z izjemo ene same komponente, ki je pri nas ni.

Brez državnega denarja pri nas ni nič

Z domačo proizvodnjo slovenski startupi tudi uresničujejo poslanstvo podjetniškega sklada, ki si prizadeva, kot je povedala njegova direktorica Maja Tomanič Vidovič, da se ustvarjajo delovna mesta, še posebej tista z visoko dodano vrednostjo.

Kot je dejala, je podjetniški sklad pri izbiri podjetij, v katera vlagajo, sicer zelo previden, na kar kaže tudi dejstvo, da preživi okoli 80 odstotkov podjetij, v katera vlagajo, po drugi strani pa s tega naslova prihaja tudi pogost očitek - da so premalo drzni.

Podjetniški sklad sicer ocenjuje, da podjetja, ki jih podpirajo, v zgodnjih fazah ustvarijo od 1-2 delovni mesto, start up podjetja od 3 do 4.

Kraj, kjer slovenski start-upi najdejo sredstva, tako ostaja država. Zasebnih ponudnikov kapitala je malo, tisti, ki so, so podobno pot večinoma prehodili sami in želijo zdaj vračati v sistem.

Prav zato podjetniški sklad vlaga v podjetja, kjer si - po zgledu zasebnih vlagateljev - obetajo največji izplen, kar pomeni več denarja za naslednje kroge investicij v nove projekte.

Kot izpostavlja Vidovičeva, pa bi si vendar želeli več zasebnih vlagateljev pa tudi nekoliko drugačni pristop Slovencev do podjetništva: "Starši otrokom, ko so ti polnoletni, pogosto kupijo avto. A le 10 odstotkov je takšnih, ki bi bilo namesto tega 10.000 evrov pripravljenih vložiti v otrokovo podjetniško idejo. Žal še vedno živimo po sistemu, češ, najbolje bo, da si najdeš službo ..."