Tako delajo tujci v Sloveniji: ni plače, so pa nadure in 'davek na recesijo'

Članice državnozborske komisije za peticije so se seznanile z javnim pozivom Na pravicah delavcev se je zlomila socialna in pravna država. Poziv, ki ga je podpisalo 1000 posameznikov, opozarja na zaostritev eksistenčnih razmer delavcev migrantov.

Sogovorniki so se strinjali, da so izkoriščanja delavcev in kršitve njihovih pravic tako problem nadzora nad kršitvami kot tudi sistemski problem.

Prvopodpisani Aleš Bučar opozarja, da kršitve pravic delavcev niso vezane samo na obdobje krize, pač pa gre za sistemski problem. Kljub temu da izkoriščanja s strani delodajalcev prizadenejo zlasti delavce migrante, pa je zmotno misliti, da se podobne kršitve ne bodo v prihodnje dogajale tudi slovenskim delavcem, je poudaril.

Marko Tanasić iz Zveze svobodnih sindikatov Slovenije je med najpogostejšimi kršitvami zakonodaje s strani delodajalcev naštel neplačevanje ali večmesečno zamujanje z izplačilom plač in neizplačilo regresa. Delodajalci po njegovih besedah delavcev o morebitnem znižanju plač v več primerih ne obvestijo, nekateri jim zaračunavajo celo "davek na recesijo".

"Po eni strani jih silijo v nadurno delo čez vsako mejo, po drugi strani pa jih kljub še veljavnim pogodbam pošiljajo domov brez nadomestila plače," je še naštel Tanasić.

Sopodpisnica poziva, pravnica Katarina Kresal Šoltes, je pojasnila, da v praksi pogrešajo zlasti učinkovit nadzor nad kršitvami. Zakon o delovnih razmerjih po oceni stroke ni razlog za tovrstna izkoriščanja delavcev, pač pa je težava v izvajanju zakonodaje.

Predsednik komisije za preprečevanje korupcije Goran Klemenčič je povedal, da je komisija sistemske probleme v večji meri zaznala v letu 2007. Kot je opozoril, je šlo zlasti za rezultat spremembe zakona o davčnem postopku, zaradi česar je v zadnjih treh letih prišlo do vse več primerov neplačevanja prispevkov delavcem.

Tudi Klemenčič je opozoril na pomanjkljiv nadzor nad kršitvami, vendar pa imamo v Sloveniji po njegovih besedah tudi "problem politične odgovornosti". Vse od leta 2007 namreč politika ni sprejela primernih sistemskih ukrepov, ki bi zmanjšali tveganja za takšna ravnanja delodajalcev.

Vrhovni državni tožilec Aleš Butala je izrazil zaskrbljenost nad ponižujočimi in nečloveškimi ravnanji z delavci. Pri tem po njegovih besedah ne gre le za vprašanje prava, pač pa tudi za vprašanje etike. Slovenija hoče biti pravna in socialna država, vendar pa po oceni tožilca v tem primeru pade na prvem izpitu.

Patricia Čular z ministrstva za delo, družino in socialne zadeve pa je med drugim pojasnila, da delovna inšpekcija odkrije kar nekaj nepravilnosti in torej je učinkovita, a ne v zadostni meri.

Državna sekretarka na ministrstvu za notranje zadeve Barbara Brezigar je v svojem nastopu med drugim pojasnila, da notranje ministrstvo veliko pristojnosti na tem področju nima. Ker pa je direktorat za upravne notranje zadeve, migracije in naturalizacijo pristojen za izdajanje dovoljenj za bivanje, se je ministrstvo po njenih besedah poskušalo reševanju problema pridružiti z usmeritvami upravnim enotam. Po eni od teh se lahko v primeru, ko delodajalec ne zagotovi plačila za opravljeno delo, dovoljenje za bivanje podaljša.

Članice odbora so ob tem s sklepom pozvale vlado, da pripravi poročilo o delu vseh pristojnih nadzornih organov ter predlaga konkretne predloge za povečanje njihove učinkovitosti v primeru kršitev pravic delavcev.