'Tajkuni so se razlastili sami'

Gospodarski minister Matej Lahovnik je v intervjuju za današnji Dnevnikov objektiv dejal, da si ne predstavlja, da bi "državne banke posojila za menedžerske odkupe reprogramirale v nedogled, hkrati pa bi morala država dokapitalizirati NLB in NKBM".

Meni tudi, da ravnanje bank, ki so se dolgo upirale posegu v ta posojilna razmerja ''samo potrjuje, da so bila posojila za menedžerske odkupe podeljena na osnovi osebnih zvez. Eden od menedžerjev je sam povedal, da so nekaj sto milijonov evrov posojila za menedžerski odkup dobili na svoje dobro ime. Če je to res, potem se je treba vprašati, kaj so počele banke,'' je povedal in dodal, da je bila tudi banka Slovenije pri nadzoru premalo temeljita. ''Toda recesija ima tudi dobre strani, očitno bo slovensko gospodarstvo očistila nekaterih nepreglednih lastniških povezav.''

O lastništvu Mercatorja meni, da bo težko imel slabšega lastnika, kot ga je imel doslej, sicer pa da bi bila najboljša razpršena lastniška struktura, v kateri bi imeli pomemben delež domači in tuji institucionalni vlagatelji. Ali bi bila med potencialnimi lastniki tudi država, Kapitalska družba, je odvisno od ponujene cene.

O lastništvu Pivovarne Laško pa pravi, da sta dve možnosti: da se bo pojavil tuji strateški lastnik ali pa da bodo lastništvo dolgoročno zadržali domači in tuji finančni vlagatelji. Vprašanje je, pravi, kakšne bodo posledice nezavarovanih terjatev pivovarne do Infond Holdinga in Centra Naložbe ter potencialne grožnje z odškodninsko tožbo malih delničarjev Mercatorja.

Lahovnik je prepričan, da tajkunskih zgodb ne bi bilo brez povezav uprav podjetij z nadzorniki, politiki in posamezniki iz bank ter drugih finančnih institucij. Koalicija "pred tem in še dolgo po tem verjetno ne bo tako blizu razpada", kot je bila na seji vlade aprila, ko je sprejela sklepe glede reprogramov posojil.

Po njegovih besedah se je takrat zgodil prelom, ko je moral zagroziti z odhodom iz vlade, da bi začele državne banke ravnati kot skrben gospodar in prenehale z reprogramiranjem posojil, ki so bila namenjena lastniški konsolidaciji in za katera je bilo jasno, da jih podjetja ne morejo vrniti. Da so bila njegova opozorila na mestu, se je izkazalo pri dogajanju v Infond Holdingu, dodaja. Da je moral zagroziti z odstopom, da se je uveljavila načelna politika vlade do teh vprašanj, "je posledica neodločnosti vlade in želje, da se o vsaki zadevi odloča s konsenzom, z vsesplošno podporo".

Lahovnik meni, da afere Ultra niso sproducirali v SDS. "Mogoče tako v SDS kot SD Zares res vidijo kot oviro za nastanek velike koalicije in motnjo na politični sceni. Toda sama afera po moji oceni s temi razmerji ni povezana in je niti niso sproducirali v SDS," pravi in dodaja, da so jo "kje drugje".

Problem večje učinkovitosti vlade je konsenzualna politika, meni minister in dodaja, da bo treba, če se bo kriza zaostrovala, koncept iskanja konsenza za vsako ceno vsaj do določene mere preoblikovati. "Jasno je, da bo tudi vlada kdaj morala odločiti s preglasovanjem."