Gospodarski minister Zdravko Počivalšek je namreč v sredo s predstavniki gospodarstva pretresal temeljne dileme pri pripravi šestega protikoronskega svežnja in med drugim izrazil podporo zahtevam gospodarstva, da se zaradi izjemnih razmer preloži uveljavitev določb iz zakona o minimalni plači, saj ga skrbijo napovedi v nekaterih podjetjih, da bi jih načrtovan dvig plač lahko prisilil v selitev proizvodnje v druge države.
V letu 2018 sprejeti zakon o minimalni plači predvideva postopno uvajanje nove minimalne plače. Z 2019 se je minimalna plača zvišala na 667 evrov, letos pa na 700 evrov neto. Z letošnjim letom so bili iz minimalne plače izločeni tudi dodatki, s prihodnjim letom pa bi skladno z zakonom moral slediti dvig nad minimalne življenjske stroške.
"Vsako od teh let je med delodajalskimi organizacijami vršalo, vsako leto smo z vsemi silami branili spremembe ... in spet jih očitno bomo," je danes zapisala predsednica Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) Lidija Jerkič in dodala, da je naporno vsako jesen odpirati tematiko minimalne plače, argumentacija gospodarstva je po njenem ne glede na gospodarsko rast ali recesijo vedno enaka, letos je dodan samo en razlog, ki ga doslej ni bilo, to je covid-19.
Odpiranje minimalne plače je po mnenju Jerkičeve pričakovano in predvidljivo, ne pa tudi upravičeno. V ZSSS se po njenih navedbah o minimalni plači tudi ne bodo pogajali. Kot je poudarila, ni uradnih podatkov o številu izplačanih minimalnih plač, gre za ocene, ki si jih po njenem prepričanju vsak razlaga glede na lastne potrebe. Dodala je, da se doslej tudi nobena napoved delodajalskih organizacij, povezanih z minimalno plačo, ni uresničila, spomnila pa še na skupno akcijo EU za dvig minimalne plače na ustrezno raven.
Opozorila je, da nizka minimalna plača še nikjer ni okrepila konkurenčnosti, tako da dviga dodane vrednosti, dviga produktivnosti, pa tudi dviga plač z nizko minimalno plačo ni mogoče doseči.
V Konfederaciji sindikatov javnega sektorja Slovenije pa so trditve delodajalcev, da bo dvig ogrozil konkurenčnost, označili za pretirane. "Zadnja analiza učinkov dviga bruto minimalne plače in izločitve dodatkov je pokazala, da je finančni učinek tega skupaj 197,1 milijona evrov oz. 1,77 odstotka mase plač. Znesek skupnega učinka obeh sprememb na ravni gospodarstva v skladu z zbirnimi letnimi poročili gospodarskih družb na Ajpesu pa je predstavljal 4,7 odstotka neto čistega dobička poslovanja družb v letu 2018," so izpostavili.
Jerkičeva se sprašuje, kaj bo drugače čez dve leti v panogah, kjer je sedaj minimalnih plač morda največ. "Nič. Tudi takrat bodo podjetja spet potrebovala prehodno obdobje, da lahko v plače vtaknejo kak evro," še meni predsednica ZSSS in ocenjuje, da gre pri zamrznitvi minimalne plače za zamrznitev vseh plač. "Ko se dvigne minimalna plača, se dvignejo vse ostale. A to ni problem minimalne plače, pač pa nepripravljenosti delodajalskih organizacij za pogajanja o plačnem sistemu, splošni kolektivni pogodbi za gospodarstvo, kolektivnih pogodbah dejavnosti ..."
Kritični so tudi v stranki Levica, v kateri so bili avtorji konec leta 2018 sprejete novele zakona o minimalni plači. Spomnili so, da bi morala po zakonski formuli minimalna plača od 1. januarja 2021 vsaj za 20 odstotkov presegati minimalne življenjske stroške, kar pomeni, da bi se morala povišati na 736 evrov neto.
Besede ministra Počivalška, ki da je ob podpori predlogu delodajalske strani navajal, da je v krizi treba obraniti prav vsako delovno mesto, po mnenju Levice kažejo na ekonomsko nepismenost. Po navedbah Levice niti ena študija v zadnjih letih ni pokazala, da bi dvigi minimalne plače zmanjševali število delovnih mest. Izpostavili so še, da Nemčija napoveduje tri dvige minimalnih plač v letu in pol, dvig pa je napovedala tudi Švica.
Po prepričanju Levice je minister pokazal, da dela proti interesom večinskega dela gospodarstva, to je zaposlenih. "Njihova najbolj osnovna pravica je, da je dostojno delo tudi dostojno plačano," so navedli in dodali, da omenjena formula zagotavlja prav to.
KOMENTARJI (62)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.