Kako daleč bo šla država pri preganjanju blagovnih znamk?

Mediana je za Inštitut Libertas izvedla javnomnenjsko raziskavo, ki je pokazala, da si državljani ne želijo države varuške. Kot pojasnjuje predsednik Libertasa Anže Šarabon, raziskava meri javno mnenje z vprašanji, ki so povezana tako z regulativo kot z državnim paternalizmom.

Dodajajo, da smo v Sloveniji na vse več področjih podvrženi pretirani regulaciji države in odločevalce pozivajo, da sprejemajo ukrepe, ki bodo spodbujali odgovorno in svobodno odločanje državljanov.

Država mora državljane obravnavati kot odrasle in ne kot otroke

"Ugotavljamo, da je Slovenija na številnih področjih preveč regulirana in da se država z regulacijami vedno bolj vtika v naše življenje," je izpostavil Šarabon. Inštitut Libertas je zato tudi ustvaril peticijo, s katero državo pozivajo, da ustvarja pametnejšo regulacijo: "Ne trdimo, da je vsa regulacija slaba, ampak da moramo ustvariti pametno regulacijo. Regulatorno ureditev morajo voditi dejstva in ne čustva. Politiki in javni uslužbenci niso tisti, ki najbolje vedno, kaj je za nas dobro. Sami smo se sposobni odločati, kaj je dobro za nas in kaj si želimo. Državljane je treba obravnavati kot odrasle in ne kot otroke," so prepričani.

Slovenci številne regulacije, ki vplivajo na njihove svoboščine, vidijo kot nepotrebne

Za Inštitut Libertas, ki se, kot pojasnjujejo, ukvarja s promocijo odprtega in kritičnega diskurza, je Mediana zato izvedla raziskavo na reprezentativnem vzorcu 1004 oseb v starosti med 18 in 75 let, in ta je, kot poudarjajo v Libertasu, pokazala, da si več kot 60 odstotkov sodelujočih ne želi države varuške. 61 odstotkov vprašanih ne želi, da jim država omejuje, kaj in do česa lahko dostopajo v svojem prostem času.

54 odstotkov vprašanih meni, da je v Sloveniji preveč zakonske regulacije. Več kot polovica sodelujočih v raziskavi torej meni, da je v državi preveč predpisov in zakonodaje, ki regulira oziroma omejuje posamezna področja in pravico posameznika do proste izbire. Večina meni, da so številne regulacije, ki vplivajo na svoboščine odraslih, nepotrebne. Kot najmanj potrebne so navedli glasbene kvote na radijskih programih.

Več kot 60 odstotkov vprašanih meni, da bi morali imeti odrasli Slovenci svobodo, da kupijo in uporabljajo, kar želijo. Vendar pa regulacije, ki prinašajo javne koristi, ki so povezane z varnostjo ljudi in poklicnim licenciranjem, veljajo za potrebne. Kot primer navajajo prepoved uporabe mobilnih telefonov med vožnjo, ki jo za nepotrebno ocenjuje le 7 odstotkov vprašanih.

Bo trenutna stopnja regulacije ošibila gospodarstvo?

65 odstotkov vprašanih meni, da ima trenutna stopnja regulacije slab vpliv na podjetja in gospodarstvo. 62 odstotkov je prepričanih, da bo škodila blagovnim znamkam in podjetjem ter podjetnikom poslabšala pogoje za ustvarjanje delovnih mest in razvoj gospodarstva.

To bo po njihovih besedah na dolgi rok prineslo manj zaposlitev in šibkejše gospodarstvo. Skoraj 80 odstotkov vprašanih Slovencev meni, da je varovanje blagovnih znamk ključnega pomena za potrošnike, saj jim daje informacije in pomaga razlikovati med izdelki.

Kdaj imajo dobronamerne politike nasproten učinek?

Kot primer Inštitut Libertas navaja uvedbo enotne embalaže za tobačne izdelke. Slovenci namreč več koristi za preganjane kajenja vidijo v izobraževanju državljanov. Kot pravijo na Inštitutu Libertas, pa so blagovne znamke znotraj ekonomske teorije najcenejši način, da potrošniki dostopajo do informacij o izdelku, podjetjem pa je v interesu ohranjati vrednost blagovne znamke in zato zagotavljajo določeno integriteto in kakovost. Preganjanje blagovnih znamk ima lahko celo kontradiktoren učinek na področju informiranja potrošnika. Pri uvedbi enotne embalaže za tobačne izdelke zdaj namreč na škatlici ni več osnovnih podatkov o izdelku in manjka ključna informacija o vsebnosti škodljivih snovi.

To je po mnenju Libertasa primer, ko ima sicer dobronamerna politika nasproten učinek. Primer tobačne industrije so po njihovih besedah izpostavili zato, ker je politična paradigma na tem področju prišla najdlje: "Vidimo, kako se lahko sicer z dobrimi nameni ustvarja slabe učinke. Namen škatlic naj bi bil namreč tudi osveščanje državljanov, kaj je v izdelkih in kako škodljivi so. Kot dodajajo, v tem ne vidijo težave, ampak na primeru tobaka vidimo, da gremo v nasprotno smer. Embalaža se namreč spreminja tako, da na njej ni več podatkov o izdelku."

Negativni učinki dobronamernih politik

Takšne politike pa velikokrat ustvarjajo tudi črne trge, še opozarjajo. Izdelki iz črnega trga so lahko še hujše kakovosti. Trgi, kjer so blagovne znamke najšibkejše, črni trgi, so namreč tudi trgi, kjer je največ težav z izdelki, ki ne dosegajo zdravstvenih standardov, dodajajo na Libertasu.

Kot kažejo izkušnje iz tujine obstaja tveganje, da se tovrstne politike razširijo na druga področja. "Velikokrat vidimo, da paternalistične politike na enem področju, še posebej, ko so uspešno sprejete, vodijo do državnega paternalizma na drugih področjih," opozarjajo.

"Začne se s tobačno industrijo, saj ta uživa najmanjši ugled v javnosti in ljudje to sprejmejo, ker ne pričakujejo, da se bo to razširilo na druga področja. V tujini vidimo, da se to širi na druga področja, določene države že razmišljajo o enotni embalaži za alkohol, sladkarije, hitro hrano, brezalkoholne pijače. opazili pa smo, tudi da obstajajo konkretni politični predlogi, ki se zavzemajo za mnogo bolj intenzivno regulativo na tem področju in za dodatno obdavčevanje, med aktualnimi političnimi akterji tako slišimo predloge za uvedbo davčnega centa, še dodatno obdavčevanje alkohola, sladkorja, tobaka in celo zmanjševanje potrošnje svinjine." dodajajo.

Tudi približno polovica vprašanih meni, da se država ne bo ustavila pri tobačnih izdelkih. Menijo, da bo država nadaljevala s tovrstno politiko pri alkoholu, sladkornih izdelkih, hitro prehrano in celo pri brezalkoholnih pijačah. 

Pri tem opozarjajo, da bi lahko uvedba enotne embalaže močno ogrozila nekatere pomembne slovenske tradicije, kot je bogata vinarska kultura, omejitev mastne hrane pa denimo kranjsko klobaso.

Novi davki vplivajo na najbolj ranljive državljane

V tujini so določeni davki na sladke pijače in potencialno škodljivo hrano bolj prizadeli najbolj ranljive skupine ljudi, ki so bili zaradi višjih cen prisiljeni iskati še bolj škodljive zamenjave. Šarabon izpostavlja primer Danske, kjer je bil uveden davek na mastno hrano in sladko pijačo. Po približno letu dni so ga odpravili, ker se je izkazalo, da je najbolj prizadel najrevnejše, ki so se morali posluževati cenejše hrane, hkrati pa je privedel do veliko nakupov čez mejo.

Tudi 78 odstotkov vprašanih meni, da sedanja stopnja zakonske ureditve pri nas že zdaj najbolj prizadene najbolj ranljive.

Opozarjajo tudi, da tovrstne javne politike velikokrat odvračajo pozornost od relevantnih problemov: "Da se ministrica za zdravje ukvarja s postranskimi zadevami, kot je zdravstveni cent, kaže, kako si politika izbere cilje, da javnosti pokažejo, da delajo. Bili bi veseli, če bi se politika bolj ukvarjala s ključnimi težavami, ki vplivajo na dobrobit državljanov, malo manj pa s paternalističnimi ukrepi, s katerimi posegajo na področje individualne izbire. Preventiva je seveda pomembna, a v smislu izobraževanja državljanov,"  je dejal strokovni direktor Inštituta Libertas Rok Nova.

Tudi 64 odstotkov vprašanih meni, da je ministrica za zdravje takšne ukrepe izkoristila, da odvrne pozornost od slabega delovanja ministrstva. 62 odstotkov jih meni, da so na to vplivale interesne skupine.

Pričakujejo ukrepe, ki bodo spodbujali svobodno odločanje

Dodajajo, da večina vprašanih verjame, da regulacija in omejevanje nista prava pot, ampak je izobraževanje pri preprečevanju nezdravih navadah pot, ki nas lahko učinkovito pripelje do cilja.

"Zavedanje ljudi o tem, kaj je škodljivo, je na zelo visoki ravni. Tisti, ki se škodljivih učinkov ne zavedajo, so znotraj statistične napake, poseganje v blagovne znamke v imenu varovanja zdravja je zato nesmiselno," je zaključil Šarabon. Odločevalce zato v času snovanja nove koalicije pozivajo k bolj smiselni regulaciji: "Od ključnih akterjev v slovenskem prostoru pričakujemo drugačne ukrepe. Ukrepe, ki bodo spodbujali odgovorno in svobodno odločanje polnoletnih ljudi ter skrbeli za blaginjo in ekonomsko svobodo."