Svet ECB znižal obrestne mere za evrsko območje

Depozitna obrestna mera, ki je referenčna za denarno politiko, bo tako po novem pri treh odstotkih. Obrestni meri za operacije glavnega refinanciranja in odprto ponudbo mejnega posojila pa bosta pri 3,15 oziroma 3,40 odstotka. Nove obrestne mere bodo začele veljati 18. decembra.

Svet ECB ugotavlja, da se proces zniževanja inflacije nadaljuje v skladu s pričakovanji. Letna inflacija v območju z evrom se je sicer v zadnjih mesecih nekoliko okrepila, a so takšen razvoj dogodkov v osrednjem organu evrske denarne politike pričakovali.

Inflacija na 2,4 oz. 2,1 odstotka

ECB je danes objavila tudi najnovejše napovedi za inflacijo v območju skupne valute in pričakovano inflacijo v tem in prihodnjem letu znižala za 0,1 odstotne točke na 2,4 oz. 2,1 odstotka. Za leto 2026 ostaja pri napovedi 1,9-odstotne inflacije. V letu 2027 naj bi medtem dosegla 2,1 odstotka, vnovičen skok pa svet ECB pripisuje učinkom začetka delovanja razširjenega sistema EU za trgovanje z emisijskimi kuponi (ETS). Ta bo namreč po novem veljal tudi za nekatere sektorje poleg energetike in industrije.

Inflacija brez cen energentov in hrane, t. i. osnovna inflacija, ki je za svet ECB še bolj merodajna, bo medtem po posodobljenih projekcijah v povprečju znašala 2,9 odstotka letos, 2,3 odstotka v letu 2025 in 1,9 odstotka v letih 2026 in 2027. Za letos in prihodnje leto napoved ostaja enaka kot septembra, za leto 2026 pa je rahlo nižja.

Večina elementov osnovne inflacije tako po mnenju sveta ECB nakazuje, da se bo rast cen vzdržno ustalila na ravni okrog dvoodstotnega srednjeročnega cilja ECB. Domača inflacija, torej tista brez učinkov dogajanja v globalnem okolju, se je ob tem nekoliko znižala, vendar ostaja visoka, ker se plače in cene v nekaterih sektorjih še vedno s precejšnjim zamikom prilagajajo visoki inflaciji v zadnjih letih.

Počasnejše gospodarsko okrevanje

Strokovnjaki ECB in nacionalnih centralnih bank evrskih držav obenem pričakujejo tudi počasnejše gospodarsko okrevanje kot v zadnjih septembrskih napovedih. Po začasni okrepitvi gibanj v tretjem trimesečju se je namreč gospodarska dejavnost v tekočem zadnjem četrtletju spet upočasnila.

V ECB zdaj predvidevajo, da bo gospodarska rast letos namesto 0,8 odstotka znašala 0,7 odstotka. Za prihodnje leto so oceno znižali z 1,3 na 1,1 odstotka, za leto 2026 pa z 1,5 na 1,4 odstotka. Tudi v letu 2027 naj bi rast ostala razmeroma šibka pri 1,3 odstotka.

Zadnji podatki kažejo, da evrsko gospodarstvo izgublja zagon, je dejala Lagarde. Zaradi šibkejšega povpraševanja in negotovih obetov podjetja manj vlagajo, šibkejši je tudi izvoz, nekatere države imajo težavo z gospodarsko konkurenčnostjo, je nanizala Francozinja.

Pogoji financiranja po območju z evrom se sicer po ugotovitvah sveta ECB rahljajo, saj rezi v obrestne mere postopoma prispevajo k nižji ceni zadolževanja za podjetja in gospodinjstva. Vseeno pa so še naprej zaostreni, saj je denarna politika po mnenju sveta še vedno restriktivna, pretekli dvigi obrestnih mer pa se še vedno prenašajo v obstoječa posojila.

Prav postopno vse manjši učinki restriktivne denarne politike v zadnjih letih naj bi spodbudili domače povpraševanje v naslednjem letu, obenem pa naj bi ga podpirala tudi realna rast dohodkov.

Ob slabši gospodarski napovedi in ob dejstvu, da se gospodarski obeti za evrsko območje soočajo s precejšnjimi tveganji, tako iz zunanjega okolja, npr. v obliki dodatnih carin, ki jih napoveduje novoizvoljeni ameriški predsednik Donald Trump, kot od znotraj, v obliki politične nestabilnosti v Nemčiji in Franciji, analitiki pričakujejo, da se bo rahljanje denarne politike nadaljevalo tudi v letu 2025.

Svet ECB medtem vztraja, da se glede prihodnjih ukrepov denarne politike ne zavezuje v naprej in da se bo o ustrezni naravnanosti denarne politike odločal na podlagi tekočih podatkov in na vsaki seji posebej.

Lagarde je pri tem razkrila, da so člani osrednjega organa evrske denarne politike na tokratnem zasedanju veliko govorili o trenutnih tveganjih za evrsko gospodarstvo, ki izhajajo iz ZDA in tudi iz dogajanja znotraj območje skupne valute. Pri tem je izrecno omenila razplet ameriških volitev in "politične razmere v nekaterih članicah". Omenila je še geopolitična tveganja, tako na vzhodu Evrope kot na Bližnjem vzhodu.

Analitiki ob takšnem kontekstu pričakujejo, da se bo rahljanje denarne politike nadaljevalo tudi v letu 2025. Svet ECB medtem vztraja, da se glede prihodnjih ukrepov denarne politike ne zavezuje v naprej in da se bo o ustrezni naravnanosti denarne politike odločal na podlagi tekočih podatkov in na vsaki seji posebej.

Na vprašanje, če bi januarja lahko sledilo vnovično znižanje, ki bi po napovedih vlagateljev lahko znašalo 0,5 odstotne točke, je Lagarde odgovorila, da "o tem resnično ne razmišlja". Je pa v isti sapi dodala, da se glede na podatke "zadeve s časom spreminjajo" in da bo "v prihodnjih mesecih, ne tednih, marsikaj postalo bolj jasno".

Je pa predsednica ECB poudarila, da je mandat centralne banke zagotavljanje cenovne stabilnosti, medtem ko je spodbujanje gospodarske dejavnosti naloga držav. "Vsakdo naj naredi svoje," je dejala in obenem spomnila na potrebo po uravnoteženju javnih financ. V tej luči je znova pozvala k strukturnim spremembam za večjo konkurenčnost in produktivnost.