Svet ECB petič zapored znižal obrestne mere

Depozitna obrestna mera, ki je referenčna za denarno politiko, bo tako po novem pri 2,75 odstotka. Obrestni meri za operacije glavnega refinanciranja in odprto ponudbo mejnega posojila pa bosta pri 2,90 oziroma 3,15 odstotka. Nove obrestne mere bodo začele veljati 5. februarja.

Svet ECB tako kot na zadnji seji decembra lani ugotavlja, da se proces zniževanja inflacije nadaljuje v skladu s pričakovanji, denarna politika pa da ostaja še vedno omejevalna.

Inflacija se po navedbah sveta še naprej giblje pretežno v skladu s projekcijami strokovnjakov centralnih bank evrskega območja in se bo v teku leta predvidoma vrnila na raven dvoodstotnega srednjeročnega cilja ECB. Letna inflacija se je v zadnjih mesecih sicer nekoliko okrepila in je decembra dosegla 2,4 odstotka. Nekoliko povišana naj bi po ocenah ostala še v prvem delu novega leta.

Večina meril osnovne inflacije po navedbah osrednjega organa evrske denarne politike nakazuje, da se bo inflacija vzdržno ustalila blizu ciljne ravni. Inflacija, ki izhaja iz notranjih dejavnikov, sicer ostaja po oceni sveta visoka, kar je predvsem posledica dejstva, da se plače in cene v nekaterih sektorjih še vedno s precejšnjim zamikom prilagajajo pretekli krepki inflaciji. Po drugi strani pa se rast plač zdaj umirja, kot je bilo pričakovano, dobički pa deloma blažijo njihov vpliv na inflacijo.

Kljub temu da je mandat ECB uradno zgolj zagotavljanje cenovne stabilnosti v območju z evrom, pogled nosilcev denarne politike po oceni poznavalcev usmerjen tudi proti ne ravno zavidljivim gospodarskim razmeram ter negotovim obetom za območje skupne valute, predvsem za njegove velike članice.

Gospodarska rast v 2024 je po prvi oceni evropskega statističnega urada Eurostat lani dosegla 0,7 odstotka, v zadnjem lanskem trimesečju pa je gospodarstvo stagniralo. Le malenkost večjo gospodarsko dinamiko od lanske celoletne v ECB pričakujejo letos.

Gospodarska aktivnost naj bi kratkoročno ostala šibka, je po seji sveta povedala Lagarde. Predelovalna dejavnost je še v fazi krčenja, medtem ko se storitvene dejavnosti še krepijo. Je pa razpoloženje porabnikov krhko in gospodinjstva kljub realni rasti dohodkov v zadnjem času ne povečujejo porabe, ugotavljajo v centralni banki.

Kljub temu pa v ECB še vedno prepoznavajo ustrezne pogoje za gospodarsko okrevanje. To so še vedno dobre razmere na trgu dela z nizko brezposelnostjo, nadaljnja rast dohodkov in ugodnejša posojila. Če ne bo prišlo do zaostritve trgovinskih trenj, ki se jih povezuje predvsem z vrnitvijo Donalda Trumpa na položaj predsednika ZDA in njegovimi napovedmi dviga carin na blago iz najpomembnejših partneric, naj bi okreval tudi izvoz.

Prav trgovinska trenja so med glavnimi tveganji za rast v evrskem območju. Temu je Lagarde dodala še geopolitične napetosti, tako na vzhodu Evrope kot na Bližnjem vzhodu. Vse to bi lahko ob rasti cen energentov in drugega blaga upočasnilo tudi vračanje inflacije na ciljno raven.

Čeprav vodilo sveta ECB ostaja, da se ne zavezuje naprej glede nadaljnjih korakov denarne politike in jih prilagaja tekočim podatkom, pa so si analitiki precej edini, da naj bi že marca sledilo še eno znižanje.

Tudi v nadaljevanju pa bo cena denarja očitno še padala. Lagarde je tako dejala, da naj bi svet ECB nadaljeval v smeri zniževanja obrestnih mer. "V tem trenutku je prezgodaj reči, kje naj bi se zniževanje obrestnih mer ustavilo. Poznamo pa smer, v katero želimo iti," je navedla. Razkrila je tudi, da je bila današnja odločitev sprejeta soglasno. Trenutne obrestne mere v evrskem območju so sicer precej nižje kot v ZDA, kjer je centralna banka Federal Reserve svojo osrednjo obrestno mero v sredo pustila na ravni od 4,25 do 4,50 odstotka.

Na zasedanju sveta ECB je sicer po koncu mandata guvernerja Boštjana Vasleta in ob dejstvu, da DZ še ni imenoval njegovega naslednika, sodeloval namestnik guvernerja Primož Dolenc. Vendar pa ta o odločitvah denarne politike ni mogel glasovati.