Svet ECB obrestne mere dvignil za 0,75 odstotne točke

Obrestna mera za glavne operacije refinanciranja oziroma osrednja obrestna mera za evrsko območje, ki je bila od marca 2016 do letošnjega julija pri nič odstotkih, je po novem pri 1,25 odstotka. Obrestna mera za odprto ponudbo mejnega depozita, po kateri banke čez noč pri centralnih bankah evrskega območja deponirajo presežno likvidnost, ki je bila od junija 2014 do julija letos v negativnem območju, je zdaj pri 0,75 odstotka. Obrestna mera za odprto ponudbo mejnega posojila je medtem po novem pri 1,5 odstotka.

"S tem velikim korakom se pospešuje prehod z večinoma zelo spodbujevalno naravnane ravni obrestnih mer denarne politike v smeri ravni, ki bodo zagotovile čimprejšnjo vrnitev inflacije na dvoodstotni srednjeročni cilj ECB," so zapisali v svetu ECB.

Svet ECB je odločitev sprejel zato, ker je "inflacija daleč previsoka in bo verjetno še daljše obdobje ostala nad srednjeročno ciljno ravnjo dveh odstotkov".

To je po zasedanju na novinarski konferenci poudarila tudi predsednica ECB Christine Lagarde, ki je ob tem razkrila, da je bila odločitev o najvišjem enkratnem dvigu obrestne mere v zgodovini centralne banke evrskega območja sprejeta soglasno. "Pogledi za mizo so različni, a odločitev je bila soglasna," je pojasnila.

Osrednji organ denarne politike v evrskem območju pričakuje, da bo na naslednjih sejah nadalje zvišal obrestne mere, da bi zavrl agregatno povpraševanje in preprečil tveganje vztrajnega zviševanja inflacijskih pričakovanj.

"Obrestne mere bomo še dvigovali," je bila jasna Lagardova in dejala, da jih bo svet vključno z današnjo sejo dvignil "na več kot dveh, a manj kot petih sejah". Julija je bila dikcija sveta še, da je nadaljnja normalizacija obrestnih mer na naslednjih sejah "primerna".

Svet ECB bo, kot napoveduje, denarno politiko redno prilagajal najnovejšim informacijam in gibanju inflacijskih obetov. Prihodnji sklepi o obrestnih merah bodo tako temeljili na podatkih in se bodo sprejemali na vsaki seji posebej.

Je pa Lagardova pripomnila, da so obrestne mere še daleč od ravni, potrebne za znižanje letne inflacije na vzdržno raven oziroma proti cilju ECB, zato bo morala biti dinamika prihodnjih dvigov po njenih ocenah takšna, da bo napredovanje proti inflacijskemu cilju hitrejše.

Letna inflacija v območju evra je sicer avgusta dosegla rekordnih 9,1 odstotka. Rast cen še vedno poganjajo predvsem cene energentov, dodatno v luči ruskega napada na Ukrajino in njenih posledic, a tudi osnovna inflacija brez cen hrane in energije je pri visokih 4,3 odstotka. "Cenovni pritiski se še naprej krepijo in širijo po celotnem gospodarstvu, inflacija pa bi se lahko v bližnji prihodnosti še dodatno zvišala," so zapisali v svetu. Pri tem se pričakuje umiritev pritiskov pri nafti, a nadaljevanje izredno visokih cen plina.

Analitiki ECB so pripravili tudi nove napovedi za inflacijo in rast BDP ter prve za letos in 2023 precej dvignili, pri gospodarski rasti pa so napoved za letos zvišali, za prihodnje leto pa občutno znižali.

V ECB zdaj pričakujejo, da bo inflacija letos v povprečju znašala 8,1 odstotka, prihodnje leto 5,5 odstotka, v 2024 pa naj bi padla na 2,3 odstotka. V zadnjih napovedih junija so bile številke pri 6,8; 3,5 in 2,1 odstotka.

Za rast BDP medtem strokovnjaki zdaj pričakujejo, da bo letos ta dosegla 3,1 odstotka, prihodnje leto vsega 0,9 odstotka in v 2024 nato 1,9 odstotka. Junija so bile številke pri 2,8 odstotka za letos in 2,1 odstotka za prihodnji dve leti.

"Najnovejši podatki nakazujejo znatno upočasnitev gospodarske rasti v evrskem območju, pri čemer se pričakuje, da bo gospodarstvo proti koncu leta in v prvem četrtletju 2023 stagniralo," ugotavljajo v ECB.

Lagardova je dodatno pojasnila, da evrskemu območju v 2023 v negativnem scenariju grozi tudi recesija. Ta negativni scenarij predvideva, da Rusija v celoti prekine dobave plina članicam. V primeru recesije v evrskem območju bi lahko ECB višanje obrestnih mer po ocenah analitikov tudi upočasnila ali začasno ustavila.

Ruski napad na Ukrajino in njegove posledice na energetskem trgu po ocenah sveta ECB sicer ostajajo največje tveganje za gospodarsko rast, še posebej, če bi se gospodinjstva in podjetja morala soočiti z omejitvami oskrbe z energijo. Tveganje predstavlja tudi podaljšano obdobje visokih cen energije in hrane.

Je pa Lagardova danes priznala, da je ECB v preteklosti storila več napak pri napovedovanju gibanj, tudi pri inflaciji, a dodala, da podobno velja za druge mednarodne ustanove in večino ekonomistov. "Odgovornost za napake prevzemam jaz kot predsednica ustanove," je dodala.