Svet ECB bo depozitno obrestno mero zvišal za 0,25 odstotne točke

Julijski dvig bo tudi prvi dvig katere koli od glavnih obrestnih mer ECB po juliju 2011. Višina predvidenega septembrskega dviga bo odvisna od posodobljenih napovedi inflacije. Če bodo vztrajale trenutne ocene o inflaciji ali se bodo te poslabšale, bo bolj izrazito zvišanje "primerno". Tako na trgih kot znotraj sveta ECB so namreč pričakovanja glede dinamike dvigovanja obrestne mere za deponiranje presežne likvidnosti različna.

Za naprej osrednji organ denarne politike evrskega območja kot primerno vidi "postopno, a vztrajno nadaljnje zviševanje ključnih obrestnih mer", je razvidno iz izjave sveta po današnjem zasedanju v Amsterdamu. Dinamika bo odvisna od podatkov in ocen o gibanju inflacije.

Obrestna mera za odprto ponudbo mejnega depozita oziroma depozitna obrestna mera je v negativnem območju od junija 2014, pri minus 0,5 odstotka pa od septembra 2019. Ključna obrestna mera za evrsko območje je sicer že od marca 2016 pri nič odstotkih, obrestna mera za odprto ponudbo mejnega posojila pa je od takrat pri 0,25 odstotka.

Svet ECB je navedel, da je inflacija velik izziv za vse in da bo zagotovil, da se rast cen na srednji rok vrne v okvire srednjeročnega cilja centralne banke, ki je pri dveh odstotkih.

ECB je danes objavila tudi najnovejše napovedi za inflacijo in gospodarsko rast. Analitiki centralne banke ugotavljajo, da bo inflacija ostala "neželeno povišana" še nekaj časa. Glede na marčno napoved je oceno letošnje inflacije dvignila za 1,7 odstotne točke na 6,8 odstotka, za prihodnje leto pa za 1,4 odstotne točke na 3,5 odstotka. V 2024 naj bi znašala 2,1 odstotka. Inflacija bo nad ciljem ECB do konca 2024 po pričakovanjih vztrajala tudi ob izključitvi cen energije in hrane.

Napoved letošnje rasti BDP v evrskem območju je banka glede na marec znižala za dodatnih 0,9 odstotne točke na 2,8 odstotka, za prihodnje leto pa za 0,7 odstotne točke na 2,1 odstotka. Toliko naj bi dosegla tudi v 2024. Ruski napad na Ukrajino in njegove posledice zaradi visokih cen surovin in energije ter dodatno onemogočenih dobavnih poti bremenijo gospodarsko dejavnost v Evropi in svetu. Tako naj bi ostalo na kratek rok, v prihodnje pa so po mnenju sveta ECB zaradi pokoronske dinamike okrevanja izpolnjeni pogoji za okrepitev rasti, ko se bodo ta tveganja umirila. Svet ECB se je zato odločil, da jasno začrta pot nadaljnjih korakov za normalizacijo denarne politike, kot njeno zaostrovanje imenujejo v ECB.

Dvig obrestnih mer bo sledil koncu neto nakupov znotraj rednega programa odkupovanja vrednostnih papirjev APP, v okviru katerega od leta 2015 centralne banke od bank odkupujejo pretežno državne obveznice. Nakupi se bodo končali 1. julija, že pred tem so se zaključili tudi nakupi v okviru pandemičnega programa PEPP.

Bodo pa ECB in nacionalne centralne banke še podaljšano obdobje reinvestirale glavnice zapadlih obveznic iz obstoječih programov. V primeru APP naj bi to trajalo toliko časa, da bo ECB trgu zagotavljala zadostno likvidnost in s tem podpirala ukrepe denarne politike. V primeru PEPP naj bi reinvestiranje trajalo vsaj do konca 2024, nakupe pa bodo prožno prilagajali, da bi odgovorili na možne šoke na trgu, pri čemer omenjajo grške državne obveznice.

Svet ECB je pred nalogo, kako odgovoriti na morebitne negativne posledice zaostrovanja denarne politike na finančno šibkejše periferne evrske države. Cena zadolževanja držav se je v zadnjih tednih že precej zvišala.

ECB je sicer pri zaostrovanju denarne politike počasnejša od nekaterih drugih centralnih bank razvitih gospodarstev na čelu z ameriško Federal Reserve in britansko Bank of England. Osrednji organ evrske denarne politike je bil tako pod vse večjim pritiskom, predvsem iz bolj severnih evrskih članic, da se odločneje odzove na vse višjo inflacijo. Istočasno pa je pred izzivom, kako s svojimi koraki čim manj okrepiti gospodarska tveganja zaradi vojne v Ukrajini, ki bi lahko vodila tudi v recesijo.