Svarilo iz Hrvaške: Sistem je pred kolapsom, eden za drugim bomo šli v stečaj

V senci afere z Ino in daleč od oči javnosti se odvija veliko večja drama, boj plinskih podjetij za golo preživetje. "Konec je z nami, gre za vprašanje življenja in smrti, sistem je v kritičnem stanju in ne bo mogel zdržati," je po poročanju portala rtl.hr slišati na sestankih predstavnikov branže, ki se te dni vrstijo eden za drugim. 

Da se čas izteka, je prepričan tudi predsednik združenja dobaviteljev in distributerjev plina pri Hrvaški gospodarski zbornici ter direktor bjelovarske plinarne Srećko Ezgeta. "Čakata nas težka zima in še težje poletje," opozarja. "Tržne cene plina so se več let gibale okoli 20 evrov za megavatno uro. 1.  aprila, ko je vlada z interventnimi ukrepi preprečila hiter dvig cen za gospodinjstva, so na plinski borzi dosegale že 80 evrov, pred nekaj dnevi pa je bila cena na borzi že 313 evrov. Gre za 15-kratno povišanje!" je dejal in dodal, da dražitvam še ni videti konca. 

Ker se približuje začetek ogrevalne sezone, predvideva, da se bo cena povzpela vse do 400 evrov za megavatno uro, kar bo zadnji udarec za hrvaški plinski sektor. "Distributerji tega ne bodo preživeli. Prvi bo padel čez en ali dva meseca, za njim pa vsi po vrsti. Vsi bomo šli v stečaj, popoln kolaps bo," je ponovil pesimistične napovedi. 

Takšnih razmer nihče ni mogel napovedati, je prepričan. Glavni vzrok je vojna v Ukrajini, cene pa so se začele vzpenjati že prej, ko je Rusija na njenih mejah začela zbirati vojsko. Od takrat je minilo devet mesecev, devet mesecev, ko se, tako Ezgeta, nihče od pristojnih ni odzval. Tudi optimizem Bruslja ga ne prepriča. "Evropa nima plina. Skladišča se polnijo, a to ne bo dovolj za pokritje vseh potreb, če se zapre Severni tok 1," je dejal za rtl.hr. 

Kot pravi, imata škarje in platno v rokah gospodarsko ministrstvo in Hrvaška energetska regulatorna agencija (Hera). Slednja ob omejitvah cen za končne porabnike distributerjem sicer povrne del izgube, a jih izračuna glede na cene iz lanskega leta, ko je bil plin 15-krat cenejši. Za bjelovarsko plinarno to pomeni, da ji priznava milijon kun (133 tisoč evrov) izgube, ta pa je v resnici dosegla že 12 milijonov kun (1,6 milijona evrov), ob trenutnem tempu bo naslednje leto še dvakrat višja. 

Ena od rešitev bi bila, da bi Hera dovolila najmanj štiri- ali petkratno povišanje cen za končne kupce, to je gospodinjstva in državljane, pravi Ezgeta. Vendar pa bi to prineslo nove težave: povečanje stopnje revščine, dvig cen in odpuščanja. Zato predlaga še drugo možnost: Država naj distributerjem dovoli, da plin nabavljajo po nižjih cenah iz podzemnega skladišča, ki so ga napolnili, da bi zagotovili stabilnost oskrbe v prihajajočih mesecih. "Plinsko skladišče ima kapaciteto 500 milijonov kubičnih metrov plina, za naš sistem pa je dovolj 30 milijonov kubičnih metrov," je pojasnil. Tretja karta, ki jo ima država v rokah, je Ina. Družba, ki je v 44-odstotnem lastništvu države, iz domačih vrtin načrpa dovolj za pokritje 30 odstotkov hrvaških potreb, po mnenju Egzete pa bi vlada z razglasitvijo izrednih razmer lahko zagotovila, da bi ta plin ostal doma. 

Na gospodarskem ministrstvu velikega posluha za težave distributerjev niso pokazali. Sporočajo jim, da bi lahko plin nabavili pravočasno, ko so bili pogoji že znani, cene pa nižje. Prav tako so poudarili, da je plin v skladišču "Okoli" namenjen preprečevanju izrednih razmer v primeru pomanjkanja na tržišču. Dodali pa so, da bo vlada storila vse, da bi zagotovila stabilnost oskrbe in preprečila prelitje stroškov na končne uporabnike.