Surs zavrača očitke o nepravilnostih pri pripravi podatkov o rasti BDP

Kot smo že poročali, so iz Statističnega urada RS (Surs) februarja letos sporočili, da je slovensko gospodarstvo zraslo za 5,4 odstotka, zdaj pa so na Sursu, katerega vodenje je dva meseca po oblikovanju prejšnje Janševe vlade prevzel Tomaž Smrekar, podatek popravili in sporočili, da je BDP v resnici lani zrasel za pol manj. 

Vprašanje je, kako je možno, da je lanska gospodarska rast več kot polovico nižja, kot so kazali prvi uradni izračuni? Nekdanji finančni minister in ekonomist Dušan Mramor opozarja, da takšnega razkoraka ne pomni in da bi to Slovenijo lahko pahnilo v finančne težave. Nekdanji varuh javnih financ Andrej Šircelj je medtem izpostavil, da so bile napovedi običajno preveč pesimistične. "Medtem ko sedaj je to ravno obratno," je poudaril. Šircelj dodaja, da to prinaša dodatno tveganje in lahko pokvari še druge ekonomske kazalce. "To pomeni alarm za javne finance," je pripomnil. 

Smrekar: Ne gre za napako

Kot je v današnji izjavi za medije v Ljubljani poudaril Smrekar, nikakor ne gre za napako, temveč za revizijo ocene na podlagi novih podatkov. "Seveda smo bili zaradi velike razlike v podatkih presenečeni tudi mi. Pričakovali smo, da bo razlika večja kot v običajnih letih, ne pa, da bo tako velika," je dejal.

Način obdelave podatkov je po njegovih besedah natančno predpisan in temelji na skupnem okviru EU. "Najprej se moramo zavedati, da leto 2022 na gospodarskem področju ni bilo običajno leto, za neobičajna leta pa je zelo težko dajati dobre ocene za različne ekonomske kazalnike. Naj spomnim, da je revizija veliko razliko v podatkih pokazala tudi za leto 2020, ko je izbruhnila koronska kriza," je dejal.

Da rezultati za leto 2022 ne bodo običajni, so po njegovih besedah zaznali sproti prek rezultatov drugih statističnih raziskovanj in rezultate do neke mere tudi sproti popravljali. "A se je izkazalo, da ta korekcija takrat pač ni bila dovolj velika. Enostavno nismo imeli dovolj kakovostnega vira, da bi te stroške ocenili," je poudaril.

Ob tem je spomnil na obsežne gospodarske posledice ruske invazije na Ukrajino. Glavna neznanka so bile cene energentov, vendar po njegovih besedah ni bilo načina, kako bi lahko v tako zgodnji fazi pridobili podrobnejše podatke. "Trg energentov je bil zamajan. Različni poslovni subjekti so kupovali energijo po zelo različnih cenah, Surs pa podrobnih podatkov, koliko so plačali za energijo, ni imel in je zato pripravil najboljšo možno oceno glede na razpoložljive podatke," je pojasnil.

Maja so nato dobili več novih kakovostnih virov podatkov, na podlagi katerih se je končni rezultat precej spremenil. Ob tem je Smrekar izpostavil zaključne račune, ki po njegovih besedah predstavljajo zelo kakovosten vir podatkov in dajejo Sloveniji pri analizi podatkov prednost pred nekaterimi drugimi državami.

Kot je dodal, morajo vsake izstopajoče podatke na področju nacionalnih računov utemeljiti tudi zaradi preverjanja evropskega statističnega urada Eurostat. Ta v zadnjih letih Sloveniji ni poslal nobenega priporočila za izboljšanje kakovosti podatkov. "Smo med tremi do petimi državami, ki ne dobivajo priporočil, poleg tega Slovenija velja za državo z nizkim tveganjem za nepravilnosti pri oceni BDP," je poudaril.

Odločno je zanikal tudi navedbe, da na Sursove izračune vpliva vlada ali kdo drug. Slovenski statistični urad deluje popolnoma neodvisno, je zatrdil.

Precejšen popravek podatka o rasti BDP je danes komentiral tudi minister za finance Klemen Boštjančič. Kot je dejal v izjavi za medije na ministrstvu, bo očitno treba dodelati metodologijo, ki jo uporablja Surs. "Čaka nas nekaj dodatnega pojasnjevanja investitorjem in investicijskim bankam, s katerimi sodelujemo, kako je prišlo do te razlike v ocenah. Ne pričakujem pa, da bi se zaradi tega kaj bistveno spremenilo glede stroškov zadolževanja Slovenije," je povedal.

Fiskalni svet pa je v danes objavljeni mesečni informaciji ocenil, da so revizije statističnih podatkov sicer običajen postopek, "vendar tako občutna revizija tokrat bistveno spremeni osnovna izhodišča tako za oblikovanje kot tudi oceno makroekonomskih in javnofinančnih politik". Tokratna revizija poleg natančnejše razlage razlogov terja tudi določene napore za izboljšanje kakovosti četrtletnih podatkov nacionalnih računov, meni.