Sistemska korupcija, slabo razvite institucije in visok delež podjetij v državni lasti - to je naše gospodarstvo

Polona Domadenik z ljubljanske ekonomske fakultete v študiji o upravljanju in produktivnosti podjetij v državnih lasti in pomenu političnega povezovanja ocenjuje, da bi bilo slovensko gospodarstvo odpornejše, če bi ga na državni ravni in na ravni podjetij učinkovito upravljali.

Menedžerski odkupi in prevzemi podjetij na podlagi bančnih posojil so povzročili visoko stopnjo zadolženosti slovenskega gospodarskega sektorja, neizpolnjevanje finančnih obveznosti podjetij pa je prispevalo k potrebi po dokapitalizaciji treh največjih slovenskih bank. Ker pa je bila med 2004 in 2008 rast bruto domačega proizvoda (BDP) povprečno blizu pet odstotkov, kritik niso resno jemali, opozarja Domadenikova.

Privatizacija kot ena pomembnejših nalog ekonomske politike je bila razmeroma učinkovita v primeru malih in srednje velikih podjetij, v večjih podjetjih pa je država ostala pomemben lastnik prek posrednih deležev državnih skladov. Pri teh je politika zaznala možnost vplivanja in po neuradnih podatkih, ki jih navaja Domadenikova, so člane nadzornih svetov v državnih podjetjih pogosto imenovali na podlagi političnih in ne strokovnih meril.
V 251 vzorčenih podjetjih, ki so leta 2010 zaposlovali povprečno 528 ljudi, so imeli nadzorni sveti v obdobju 2000-2010 povprečno 5,31 člana. Skupaj je bilo v povprečnem podjetju 24,5 odstotka članov nadzornih svetov opredeljenih kot "politično povezanih", v študiji ugotavlja Domadenikova.

Nizek delež politično povezanih članov nadzornih svetov je Domadenikova zaznala v panogah IT, trgovina in proizvodnja, največji delež pa v elektroenergetskem sektorju in podjetjih, ki delujejo v panogi oskrbe z vodo, ta delež pa se strmo povečuje. Leta 2010 je bila več kot polovica članov nadzornih svetov v panogi oskrbe z vodo in ravnanja z odplakami politično povezana, kar kaže na veliko udeleženost lokalnih politikov pri imenovanju članov svetov.

Največji delež politično povezanih članov nadzornih svetov je v državnih podjetjih (34,1 odstotka med 2000 in 2003 in 35,3 odstotka med 2009 in 2010), medtem ko so imela podjetja v lasti večjih domačih lastnikov povprečno samo 16 odstotkov povezanih članov. Politična imenovanja so bila pogostejša v podjetjih v lasti delavcev in managerjev (23 oz. 20 odstotkov). Najnižji delež politično povezanih članov nadzornih svetov je bil v podjetjih v tuji lasti.

Z imenovanjem enega politično povezanega člana sveta v petčlanski nadzorni svet se produktivnost, kot izhaja iz študije, v naslednjem letu povprečno zmanjša za 2,3, dolgoročno pa za 9,6 odstotka.

Politična korupcija se bo predvidoma zmanjšala, ko se bodo demokratične institucije okrepile in postale sposobnejše kaznovati koruptivna ravnanja. Če pa bo razvoj demokratičnih institucij v "mladih" gospodarstvih počasen in se bo politična povezanost podjetij hitro širila, je morebiti boljša kratkoročna rešitev, da se previdno izvede privatizacija preostalih podjetij v državni lasti, ocenjuje Domadenikova.

GZS: Privatizacija bi bila dobrodošla

Da bi bila privatizacija zelo dobrodošla, je razbrati tudi iz podatkov Gospodarske zbornice Slovenije (GZS). Ta je izračunala, da negativen ekonomski vpliv države na gospodarstvo znaša več kot tretjino bruto domačega proizvoda oz. 6600 evrov na državljana.

Zapletene povezave med državnimi bankami, državnimi podjetji, državnimi zavarovalnicami in investicijskimi skladi, ki jih upravljajo državne finančne družbe, še vedno pomenijo breme. Država je kot taka definirana kot največji zaposlovalec, upravljavec premoženja in dolžnik v Sloveniji. Upravljanje konfliktov interesov med temi mandati predstavlja vse večji izziv za državo, izhaja iz študije GZS.

V obdobju med 2007 in 2013 so bila državna podjetja manj dobičkonosna, bolj zadolžena in manj učinkovita v primerjavi z primerljivimi domačini in regionalnimi tekmeci. Negativni učinki visokega deleža državnega lastništva in v povezavi s tem neučinkovito korporativno upravljanje v državnih podjetjih vodijo v neučinkovito alokacijo sredstev, slabšajo poslovne pogoje ter omejujejo zasebne investicije in gospodarsko rast.