Stroški dela za zaposlene so bili lani za pet odstotkov višji kot predlani in so v povprečju znašali 2833 evrov na mesec. Najbolj so se dvignili v dejavnosti potovalnih agencij, organizatorjev potovanj in s potovanji povezanih dejavnostih (za 31,5 odstotka), drugih raznovrstnih predelovalnih dejavnostih (za 17,2 odstotka), vodnem prometu (za 16,4 odstotka) ter gostinstvu (za 15 odstotkov). Manjši so bili v zdravstvu (za 6,3 odstotka) in izobraževanju (za tri odstotke).

Povečalo se je število zaposlenih

Število zaposlenih se je povečalo za 21.800 ali za 2,6 odstotka, izraziteje v proizvodnji drugih vozil in plovil, in sicer za 12,9 odstotka. Sledile so zaposlovalne dejavnosti ter računalniško programiranje in druge informacijske dejavnosti. Najbolj izrazito je upadlo v vodnem prometu, za 8,9 odstotka, občutno pa tudi v proizvodnji usnja, usnjenih in sorodnih izdelkov ter kmetijski proizvodnji, lovu in povezanih storitvah.

Samozaposleni – večina si ne izplačuje plač, temveč ustvarjajo dobiček, ki je opredeljen kot raznovrstni dohodek – so lani ustvarili 16,3 odstotka več tega dohodka. Njihovi stroški dela so bili za 13 odstotkov višji kot leto prej.

Če bi si izplačevali plače, bi te v povprečju predstavljale 91,1 odstotka raznovrstnega dohodka. Lani bi jim tako v povprečju ostalo 8,9 odstotka dobička, ki bi ga lahko namenili za finančne in druge investicije ali varčevanje. Ta delež se je lani povečal za 2,6 odstotne točke, kar pomeni, da se je ekonomski položaj samozaposlenih v primerjavi z letom prej izboljšal.

Za štiri odstotke več je bilo tudi samozaposlenih

Samozaposlenih je bilo lani za 8503 ali za 4,2 odstotka več. Njihovo število se je izraziteje povečalo v drugih raznovrstnih poslovnih dejavnostih (za 10,9 odstotka), gostinstvu (za 9,3 odstotka) ter informacijskih in komunikacijskih dejavnostih, finančnih in zavarovalniških dejavnostih ter poslovanju z nepremičninami. Upadlo je le v dejavnosti kmetijstvo in lov, gozdarstvo, ribištvo.

Lani so stroški dela za osnovnošolsko izobražene znašali 54,5 odstotka stroškov dela za višje- in visokošolsko izobražene, stroški dela za srednješolsko izobražene pa 66,3 odstotka stroškov dela za višje- in visokošolsko izobražene. Na letni ravni se je razlika pri osnovnošolsko izobraženih zaposlenih zmanjšala za tri odstotne točke, pri srednješolsko izobraženih pa za 2,5 odstotne točke. Število zaposlenih z največ osnovnošolsko izobrazbo se je lani najbolj povečalo.

Stroški dela so bili pri ženskah v povprečju za 5,5 odstotka nižji kot pri moških. Ta razlika se je v primerjavi z letom prej povečala za 1,6 odstotne točke. V povprečju so bili najvišji pri starejših moških z vsaj višješolsko izobrazbo, najnižji pa pri starejših ženskah z največ osnovnošolsko izobrazbo. Število zaposlenih se je lani med moškimi povečalo za 4,6 odstotka, med ženskami pa za 0,6 odstotka.