Še nekaj časa ne bo znano, kako velika luknja dejansko zeva v NLB, saj bodo rezultati stresnih testov za vse banke znani šele decembra. Testi za največjo banko NLB so sicer po neuradnih navedbah že končani, a jih ne nameravajo razkriti, dokler ne bo končano celotno testiranje. To sicer zanikajo tako na finančnem ministrstvu kot na Banki Slovenija. Slednji so zapisali: "Ponovno poudarjamo, da rezultati celovitega pregleda bančnega sistema še niso znani in so zato vsakršna namigovanja o rezultatih popolne špekulacije."
Premierka Alenka Bratušek, ki se mudi na vrhu EU, je na vprašanje, ali rezultati za NLB vzbujajo optimizem ali skrbi, odgovorila, da jih ni videla. "Mislim, da jih v tem trenutku ni videl še nihče. Takšna zagotovila imam. Tako da so v bistvu vse številke, o katerih se v tem trenutku govori, čiste in popolne špekulacije," je poudarila.
Predsednica vlade bo imela danes ob robu vrha EU v Bruslju predvidoma dvostransko srečanje s predsednikom Evropske centralne banke (ECB) Mariom Draghijem. Slovenska premierka bo v pogovorih z Draghijem predvidoma izpostavila pričakovanje, da sistemskima bankama, Novi Ljubljanski banki (NLB) in Novi Kreditni banki Maribor (NKBM), ki sta vključeni v oba pregleda, ne bo treba še enkrat skozi vse postopke testiranja na evropski ravni, pri čemer naj bi opozorila na problem stroškov. Kot tretja slovenska banka bo v preglede na ravni evroobmočja vključena SID banka.
Premierka se je pred zasedanjem voditeljev članic Unije udeležila tudi vrha evropskih liberalcev (Alde), kar je bila priložnost za pogovor z evropskim komisarjem za gospodarske in denarne zadeve Ollijem Rehnom, članom družine evropskih liberalcev, o ukrepanju Slovenije na treh ključnih frontah – bančna sanacija, fiskalna konsolidacija in privatizacija.
Neuradno: pozitiven odziv Bruslja na izvajanje reform
Neuradno je sicer v Bruslju slišati napovedi, da lahko Slovenija na vrhu ta konec tedna v Bruslju pričakuje pozitiven odziv na izvajanje strukturnih reform in da je poročilo evropske misije, ki je v minulih tednih v Ljubljani preverjala ukrepanje za odpravo makroekonomskih neravnovesij, razmeroma pozitivno.
Tema pogovorov premierke ob robu vrha v Bruslju bo po pričakovanjih tudi slovenski proračun za prihodnji dve leti. V Bruslju zapletov glede davka na nepremičnine ne želijo komentirati, prav tako ne želijo komentirati strukture proračuna.
Poudarjajo, da bodo predlog slovenskega in vseh drugih proračunov članic v območju z evrom ocenili sredi novembra.
Jasno pa je že, da Bruselj resnih kršitev v predlogu slovenskega proračuna ni zaznal. Če bi jih, bi namreč lahko v dveh tednih po prejetju proračunskega predloga, torej v primeru Slovenije do 15. oktobra, pozval k popravkom. Tega po navedbah virov pri Evropski komisiji niso storili ne v primeru Slovenije niti ni takega resnega opozorila pričakovati v primeru nobene druge članice.
Na vprašanje, ali je dobila od Rehna kakšna sporočila glede predloga slovenskega proračuna, je Bratuškova odgovorila, da pričakuje oceno Bruslja sredi novembra, kot je načrtovano. "Imamo pa več odzivov Evropske komisije, ki lahko vzbujajo upanje oziroma da bodo ocene razmeroma dobre," je sklenila.
KOMENTARJI (291)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.