Stresni testi bank za okrepitev zaupanja

Voditelji držav članic EU so se danes dogovorili, da bodo finančni regulatorji po državah članicah najkasneje v drugi polovici julija objavili dognanja dosedanjih t. i. stresnih testov bank, katerih namen je ugotoviti, ali imajo banke dovolj kapitala, da se soočijo s potencialnimi novimi finančnimi krizami.

Voditelji so zapisali, da je treba zagotoviti "odpornost in preglednost bančnega sektorja". Za zdaj naj bi se stresni testi izvedli na 25 sistemsko pomembnih bankah v EU, ni pa še jasno, ali bodo preskusom kapitalske moči v prihodnosti podvržene vse banke. Kot je po koncu vrha Unije dejal španski premier Jose Luis Rodriguez Zapatero, katerega država ravno končuje šestmesečno predsedovanje Svetu EU, bo ta odločitev omogočila preglednost v finančnem sektorju, s tem pa okrepila verodostojnost in zaupanje vseh bistvenih gospodarskih deležnikov.

Podobno je menila tudi nemška kanclerka Angela Merkel. Prav tako je z odločitvijo zadovoljen predsednik Evropske centralne banke Jean-Claude Trichet. Slovenija ta korak po besedah predsednika vlade Boruta Pahorja "zelo pozdravlja", saj se s tem odpravlja nezaupanje v bančne sisteme "tam, kjer nezaupanje nima razloga, tam, kjer pa se utegne pokazati kakšen problem, pa je prav, da se to ve in da se tam reši problem, ne pa da se nezaupanje krepi in seli po celem kontinentu".

Zaupanje na bančnem trgu se je v zadnjih tednih v luči zaskrbljenosti zaradi grške dolžniške krize in javnofinančnih težav v drugih članicah evrskega območja znova močno zamajalo. Tok medbančnih posojil je tako spet precej usahnil, banke v območju evra pa so se znova v večji meri zatekle k deponiranju presežne likvidnosti čez noč pri ECB, pa čeprav je obrestna mera za takšne vloge le 0,25 odstotka. K vnovičnemu poslabšanju razmer na finančnem trgu je pripomoglo tudi pomanjkanje informacij o dejanski kapitalski moči posameznih bank in o njihovi izpostavljenosti slabim posojilom ali naložbam, kot so na primer grške državne obveznice.

Nujnost reform za stabilnost finančnega sistema

Vrh EU je sklenil tudi, da je nujno dokončati potrebne reforme za ponovno vzpostavitev stabilnosti evropskega finančnega sistema. "EU mora pokazati svojo odločnost, da zagotovi bolj varen, zdrav, pregleden in odgovoren finančni sistem," piše v sklepih vrha. Voditelji so zato pozvali k čim hitrejšemu koncu postopka soodločanja med Svetom in Evropskim parlamentom o reformi finančnega nadzora v EU, tako da bi nove institucije nadzora začele delovati z naslednjim letom. V tem primeru gre za običajno neusklajenost med ustanovama, saj si parlament želi veliko večjo vlogo novih nadzornih organov kot države članice.

Pozvali so tudi k čim hitrejšemu dogovoru glede zakonodajnih predlogov o izboljšanju nadzora nad bonitetnimi agencijami in alternativnimi investicijskimi skladi (na primer hedge skladi). Slednji je zaradi preglasovanja Velike Britanije še posebej sporen. Voditelji pričakujejo tudi predloge Evropske komisije glede ureditve trgov izvedenih finančnih instrumentov, prodaj brez kritja in izmenjav posojilnega tveganja.