Na stresnem testu NLB verjetno v slabši luči

Slovenija bo ustrezno podprla Novo Ljubljansko banko po razkritju ugotovitev stresnih testov bank, je v Bruslju poudaril finančni minister Franc Križanič. Stresni testi bodo po njegovih besedah v "nekoliko slabši luči" prikazali tiste banke, ki so rasle s tem, da so z različnimi izvedenimi finančnimi instrumenti povečevale svoj kapital in s tem krile rast.

"En tak primer bo tudi Nova Ljubljanska banka," je dejal minister, a poudaril, da bo kljub nekoliko slabšemu količniku iz omenjenega razloga ocena NLB še vedno ustrezna. Ugotovitve stresnih testov bodo objavljene v dveh fazah. 23. julija bodo razkriti testi za konsolidirane skupine, prvi teden v avgustu pa tudi za podružnice, je pojasnil minister.

"Objava bo spremljana z ustreznim pismom ekonomskih politik, tudi slovenske, pri čemer se bomo zavezali ustrezni podpori bank, ki so sistemske narave," je pojasnil minister Križanič.

"Zaveza bo povsem jasna, nedvoumna," je zatrdil in dodal, da obstaja cela vrsta ukrepov in da bodo rešitve nakazane v tem pismu, ki ga v Sloveniji že pripravljajo. Kot je še pojasnil minister, gre za zavezo države, da bo ohranila stabilnost te banke in interese davkoplačevalcev kot solastnikov v njej; za zavezo, da institucija ostane neodvisna.

Če ne bo šlo drugače, bodo po ministrovih besedah izvedli notifikacijo o tem, da bodo banko sami dokapitalizirali kot državno pomoč in s tem dvignili količnik. Križanič sicer misli, da količnik ne bo pod minimalnimi, saj bi se sicer Banka Slovenije že odzvala. Ob tem je poudaril, da je seveda treba počakati na uradne rezultate.

Državni svet proti dokapitalizaciji največje slovenske banke

Državni svet pa je na današnji seji sprejel sklep, s katerim nasprotuje prodaji lastniških deležev v NLB ali drugim oblikam sprememb lastniške strukture, ki bi vodile do zmanjšanja upravljavskega vpliva Slovenije. Državni svet zato meni, da bi morala vlada odločitev o spremembah v lastniški strukturi NLB temeljito pretehtati. Državni svet meni, da bi morala vlada pri tem upoštevati, da je NLB najpomembnejša poslovna banka v Sloveniji, ki ima velik finančni in informacijski vpliv na velik del slovenskega gospodarstva. Državni svet tudi meni, da vlada poslovnih težav NLB ne bi smela reševati s hitro odprodajo banke, pri tem pa se zanašati na to, da bo novi lastnik težave rešil na za Slovenijo ugoden način. Vlada bi morala pred izvedbo dokapitalizacije ali odprodaje deležev po mnenju državnega sveta temeljito pregledati tudi poslovanje banke v minulih letih.

Razkritje izidov za večje zaupanje na finančnih trgih

Kot omenjeno, bo Evropska unija prve izide stresnih testov 65 odstotkov bank (91 bank) iz članic Evropske unije objavila 23. julija. Tudi v institucijah EU so danes vnovič zatrdili, da so vse države Unije pripravljene sprejeti ustrezne ukrepe v primeru problemov svojih bank.

Banke so v teste zajete na način, da predstavljajo najmanj 50 odstotkov vseh nacionalnih trgov. "Pri nas je to največja banka in še kakšna od tujih bank, ki deluje v pomembnejšem deležu na slovenskem trgu," je pojasnil minister. Namen razkritja stresnih testov bank pa je pomiriti finančne trge in njihove špekulacije. Zanj si je prizadevala predvsem Španija zaradi špekulacij, da so njene banke na robu propada.

V primeru ZDA se je po besedah ministra Križaniča pokazalo, da je razkritje testov vplivalo na povečano zaupanje gospodarstva v banke in vzpostavilo normalno delovanje bančnega sistema. "Mi pričakujemo podobno tudi pri nas," je poudaril.

V ZDA je razkritje delovalo

V primeru ZDA se je po besedah ministra Križaniča pokazalo, da je razkritje testov vplivalo na povečano zaupanje gospodarstva v banke in vzpostavilo normalno delovanje bančnega sistema. "Mi pričakujemo podobno tudi pri nas," je poudaril Križanič. Belgijski finančni minister Didier Reynders pa je povedal, da med državami članicami obstaja "volja za čim večjo transparentnost" ter da so vse pripravljene ustrezno ukrepati v primeru problemov.

Evropski komisar za denarne in gospodarske zadeve Olli Rehn pa je zatrdil, da glede razkritja testov obstaja "zelo močno soglasje". Rehn je tudi prepričan, da bo razkritje stresnih testov pokazalo, da je evropski bančni sektor na splošno krepak. Komisar je tudi pojasnil ukrepanje v primeru bank, za katere bi testi pokazali, da so šibke. V prvi vrsti se bo iskalo zasebna sredstva za njihovo podporo, delničarjev ali na trgih.

Potem pridejo na vrsto nacionalni ukrepi, tudi državne pomoči, katere bo Evropska komisija po Rehnovih zagotovilih preučila zelo hitro. In tretja obrambna fronta so evropski mehanizmi, na primer mehanizem za zagotavljanje finančne stabilnosti, za katerega pa komisar meni, da ga ne bo treba sprožiti.