Vojna proti terorizmu je v ameriški javnosti stopila v ozadje, potem ko se politiki, preiskovalci in novinarji z vso silo ukvarjajo z okoliščinami stečaja energetskega velikana Enron s sedežem v Houstonu, ki je imel pred propadom zaposlenih 27.500 ljudi. Proti podjetju in njegovim vodilnim delavcem teče vrsta preiskav, pri čemer Američane najbolj zanima, ali so vodilni tik pred potopom prodali svoje delnice, medtem ko so obenem večino zaposlenih prepričevali, da s podjetjem ni nič narobe. Javnost tudi zanima, ali so bili o neizogibnem stečaju morda obveščeni tudi predstavniki administracije Georgea Busha, pa so bili o tem raje tiho. Stečaj Enrona je zdesetkal pokojninske sklade na tisoče zaposlenih, ki so imeli precejšen del pokojninskega premoženja v delnicah podjetja, ki so bile leta 2000 vredne približno 80 dolarjev, danes pa se njihova vrednost giblje okrog 70 centov. Enron je bil še lani po prihodku, ki je znašal 100 milijard dolarjev, sedmo največje ameriško podjetje, danes pa je njegovo premoženje ocenjeno na okrog 24 milijard dolarjev, poleg tega pa ima za več kot 13 milijard dolgov.
Eden največjih stečajev v zgodovini
Enron je 2. decembra lani na sodišču v New Yorku objavil stečaj in vložil odškodninsko tožbo v višini 10 milijard dolarjev proti podjetju Dynegy, ker to ni izpolnilo obljube o prevzemu Enrona. Enronov stečaj predstavlja enega največjih stečajev v zgodovini ameriških korporacij, ki ga čuti skoraj vso ameriško gospodarstvo, možne pa so tudi negativne posledice za predsednika Georgea Busha, saj je Enron prispeval veliko denarja v njegove politične kampanje.
Enron je nastal kot podjetje za izgradnjo plinovodov, ki je v zadnjem desetletju razširilo poslovanje na električno energijo in naravni plin, telekomunikacije, investicije, papirno in lesno industrijo ter zavarovalništvo. Enron je lanskega oktobra zašel v težave, ko so v javnost prišle novice, da so vodilni delavci vrsto let skrivali več kot pol milijarde dolarjev dolgov. Podjetje se je začelo pogajati o prevzemu s konkurentom Dynegy, vendar si je slednji premislil. Enron je zaradi tega vložil tožbo, 2. decembra pa je moral tudi objaviti stečaj. Stečaj Enrona je sprožil kongresna zaslišanja, Komisija za vrednostne papirje in borzo pa je uvedla preiskavo. Poleg tega so bile sprožene tudi številne tožbe s strani zaposlenih in upnikov.
Zavajanje vlagateljev
Vodilni v podjetju so se znašli pod drobnogledom, ker naj bi prevarali vlagatelje s trditvami, da je vse v najlepšem redu, da se obeta rožnata prihodnost in ni nobene nevarnosti za stečaj. Predsednik podjetja Kenneth Lay je avgusta 2001 zaposlenim po elektronski pošti poslal sporočila, v katerih je zatrjeval, da se bodo delnice, vredne približno 37 dolarjev, dvignile in naj jih nikar ne prodajajo, ker je dobra prihodnost podjetja zagotovljena. Le dva meseca zatem je bilo jasno, da bo podjetje moralo v stečaj. Lay je na položaju prav avgusta lani nasledil Jeffa Skillinga, ki je odstopil s položaja na vrat na nos in zdaj menijo, da naj bi on vedel za potop, preiskovalci pa zahtevajo od Layja, da pove, ali je tudi on vedel za težave. Lay je avgusta trdil, da je Skilling odstopil iz osebnih razlogov.
Neimenovana uslužbenka naj bi po besedah dveh republikanskih kongresnikov predsednika podjetja Kennetha Layja opozorila, da podjetje drvi v prepad zaradi računovodskih škandalov. Vso dokumentacijo o njenih navedbah, do katerih naj bi prišlo že pred petimi meseci, zahteva med drugim predsednik kongresnega odbora za energijo in trgovino Billy Tauzin iz Louisiane. Če se izkaže, da so njene navedbe resnične, to pomeni, da je Lay vedel za prikrivanje večstomilijonskega dolga Enrona. Uslužbenka trdi, da je veliko kolegov vodilne v podjetju opozarjalo pred škandaloznim vodenjem računovodskih knjig, med njimi tudi bivšega predsednika podjetja Jeffreyja Skillinga.
Med podpiranci tudi predsednikovi možje
Afera se je dotaknila tudi Bele hiše, saj naj bi bila Bush in Lay prijatelja, čeprav predsednikovi ljudje skušajo njun odnos prikazati kot izključno poslovnega. Lay naj bi tudi skušal preprečiti škandal podjetja z lobiranjem pri predstavnikih administracije, ki vsi po vrsti zanikajo, da bi kaj vedeli o težavah. Delnice Enrona naj bi imelo okrog 15 visokih uradnikov Busheve administracije. Med njimi obrambni minister Donald Rumsfeld, svetovalec Karl Rove, trgovinski predstavnik ZDA Robert Zoellick in drugi. Predsednik Bush je v svoji politični karieri od Enrona in njegovih zaposlenih prejel več denarja kot iz kateregakoli drugega vira. Podjetje je prispevalo denar za njegovi kampanji za guvernerja Teksasa (312.000 dolarjev), obnovo guvernerjevega urada v Austinu, predsedniško tekmo leta 2000 (najmanj 113.800 dolarjev), ponovno preštevanje glasov na Floridi, kakor tudi za slovesnosti ob inavguraciji (300.000 dolarjev). Vsega skupaj naj bi bilo denarja za več kot pol milijona dolarjev. Denar od Enrona je med leti 1989 in 2001 sicer dobilo več kot 250 kongresnikov, tako republikancev kot tudi demokratov. Največ so dobili teksaški politiki, kjer ima Enron svoj sedež.
