Država bo podjetjem pokrila do 30 odstotkov energetskih stroškov

Rešitve v predlogu zakona temeljijo na začasnem okviru Evropske komisije, po katerem lahko članice EU z ustreznimi izjemami od splošno veljavnih pravil o državnih pomočeh reagirajo na zaostreno energetsko situacijo, je dejal državni sekretar na gospodarskem ministrstvu Matevž Frangež. Po predlogu bo država upravičencem subvencionirala najmanj 30 odstotkov energetskih stroškov v obdobju od začetka junija do konca leta, če so jim cene energije letos zrasle vsaj za dvakratnik povprečja cen v preteklem letu.

Podjetja bodo lahko pridobila enostavno pomoč, ki predvideva do 500.000 evrov pomoči in kritje do 30 odstotkov upravičenih stroškov, ali posebno pomoč v višini do dva milijona evrov in prav tako do 30 odstotkov upravičenih stroškov. Tretja je pomoč energetsko intenzivnim podjetjem, kjer bo znesek pomoči prav tako omejen na dva milijona evrov, podjetja pa bodo ob sočasnem dokazovanju izgube iz poslovanja lahko zaprosila za povračila do 70 odstotkov upravičenih stroškov.

Upravičenci bodo podatke vnašali prek aplikacije, ki jo je pripravila agencija Spirit, in sicer v prvem delu za obdobje junij-september, za katero bo pomoč izplačana še letos, nato pa bodo do konca januarja vnesli še podatke za obdobje oktober-december, je pojasnil Frangež.

Po predlogu bodo upravičenci pravne ali fizične osebe, ki so se za opravljanje gospodarske dejavnosti registrirale do 1. decembra lani. Izvzeti bodo subjekti, ki so upravičeni do regulirane cene zemeljskega plina oz. električne energije po drugih uredbah.

Gre za prvo pomoč gospodarstvu za blažitev draginje, ki spremlja druge ukrepe za blažitev višanja cen, in vlada tudi ob opozorilih iz gospodarstva in opozicije napoveduje, da bo potrebna dodatna, obsežnejša pomoč.

Minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Matjaž Han je sprejem zakona pozdravil, so sporočili z ministrstva. "Temeljni cilj zakona je ohranitev konkurenčnosti, zaposlenosti in razvojne sposobnosti slovenskega gospodarstva. Vesel sem, da je danes politika, tudi na strani opozicije, pokazala enotnost v prizadevanjih za blažitev učinkov draginje na življenja državljanov in poslovanje slovenskih podjetij," je dejal.

O kritikah opozicije, da krizni okvir Evropske komisije omogoča boljše pogoje pomoči za gospodarstvo, kot jih je ministrstvo predvidelo v predlogu zakona, je dejal, da so ukrep pripravili na podlagi predloga kriznega okvira Evropske komisije in predloga Gospodarske zbornice Slovenije. "Rešitve v ukrepu smo nekoliko prilagodili glede na okvir komisije, saj smo želeli slediti enotni obravnavi vseh upravičencev, zagotoviti, da bo pomoč hitra, enostavna in ciljno usmerjena - torej da jo prejmejo najbolj prizadeti gospodarski subjekti. In nenazadnje, morali smo upoštevati zmožnosti proračuna v tem trenutku," je pojasnil.