'Tudi Slovenija bo pomagala'

Evroskupina na izrednem vrhu v Parizu razpravlja o tem, kako določiti višino pomoči, s katero naj bi države pomagale bankam. Nekatere namreč menijo, da bi bilo treba vsoto določiti na evropski ravni, vse pa se s tem ne strinjajo."Več voditeljev se je na izrednem vrhu evroskupine zavzelo, da bi bilo treba določiti globalno vsoto v usklajenem načrtu Evrope v odzivu na finančno krizo," je ob robu zasedanja evroskupine dejal belgijski premier Yves Leterme.

Petnajst članic evroskupine naj bi v okviru usklajenega odziva zagotovilo jamstva za banke do konca leta 2009, da bi tako pomagale ohromljenemu medbančnemu trgu in preprečile širjenje krize v realni sektor, izhaja iz osnutka izjave, ki so jo predlagali Britanci in naj bi jo potrdili voditelji članic evroskupine, med njimi premier Janez Janša.

Za lažje delovanje ohromljenega bančnega trga naj bi "vlade za začasno obdobje in pod ustreznimi pogoji ukrepale, posredno ali neposredno, z jamstvi, zavarovanji, neposrednimi nakupi ali podobnimi ukrepi", izhaja iz izjave, dolge štiri strani.

Shema evropskih jamstev za refinanciranje bank, ki naj bi sicer iztekla 31. decembra 2009, piše v osnutku izjave. Ukrepi naj bi temeljili na "domačih pogojih na trgu posamezne države", še piše v izjavi, ki so jo dobili na vpogled novinarji, ki spremljajo vrh v Parizu.

Finančni sistemi bistveno prispevajo k dobremu delovanju naših gospodarstev in so zato nujen pogoj za rast in visoko stopnjo zaposlenosti. Na milijone vlagateljev je zaupalo svoj denar finančnim institucijam in posledice trenutne finančne krize ogrožajo bistveno gospodarsko vlogo finančnega sistema.

Voditelji evroskupine poudarjajo, da je odgovornost skupna in pozivajo tudi druge evropske partnerje, naj se pridružijo dogovorjenim načelom, da bo lahko EU kot celota ukrepala enotno in preprečila, da bi imeli nacionalni ukrepi nasproten učinek od zaželenega.

Slovenija bo ukrepala

Slovenske banke niso prizadete s slabimi naložbami, a pomembno je, da se ukrepa zdaj, preden kriza resno prizadene prihranke in delovna mesta, zato bo Slovenija s tega vidika ukrepala na podlagi današnjega usklajenega načrta, je po vrhu evroskupine povedal premier Janez Janša in v prihodnjem tednu napovedal nekaj pomembnih sestankov in ukrepov.

Premier je poudaril, da te odločitve naj ne bi zahtevale nobenih dodatnih sredstev glede jamstev, glede na to, da je Slovenija v sredo odločila, da zviša zajamčeno vsoto za bančne in hranilniške vloge z 22.000 evrov na neomejeno jamstvo, kar bo veljalo za zavarovalne vloge za fizične osebe ter mikro in mala podjetja v bankah v Sloveniji do konca krize.

Premier Janša je posebej opozoril na vpliv finančne krize na realni gospodarski sektor, ki ga v Sloveniji čutijo predvsem mala in srednja podjetja. "Če ni medbančnega delovanja, če ni mogoče dobiti srednje- in dolgoročnih kreditov za normalno delovanje gospodarstva, potem se marsikaj ustavlja, še posebej so prizadeta mala in srednja podjetja," je poudaril.

'Položaj slovenskih bank je trden'

Izhod iz vse globlje svetovne finančne krize pa iščejo tudi vodilni finančni predstavniki držav z vsega sveta na jesenskem zasedanju Mednarodnega denarnega sklada (IMF) in Svetovne banke, ki ta konec tedna poteka v Washingtonu in se ga udeležuje tudi slovenski finančni minister Andrej Bajuk.

Bajuk je dejal, da je položaj slovenskih bank resnično trden. "To niso stvari, ki bi si jih jaz izmislil v zadnjih tednih, ampak sad spoznanja, da zadeve v naših bankah še zdaleč niso tako komplicirane kot drugod, enostavno zaradi tega, ker naše banke niso kupovale teh papirjev," je dejal Bajuk o finančni krizi, ki so jo zakrivila finančna podjetja, ki so preprodajala na različne načine prepakirane hipotekarne kredite ameriških državljanov.

Bajuk je sicer opozoril, da Slovenija ni otok in da lahko nastopijo težave, če bo zamrznil medbančni trg. "Težav ne bo takoj, ker imajo naše banke dovolj svojih rezerv, da lahko v prihodnjih mesecih krijejo svoje obveznosti. Vendar če se bo kriza vlekla in ne bomo našli odgovora za ponovni zagon medbančnega trga, potem smo lahko v težavah tudi mi. Zato se sedaj o teh zadevah, ki so ključnega pomena, pogovarjamo," je dejal Bajuk in dodal, da bo pomembno, kaj se bodo dogovorili tudi v nedeljo na kriznem vrhu evroskupine v Parizu.

Minister je dejal, da so v Sloveniji pravočasno poskrbeli za neomejeno zavarovanje depozitov, in dodal, da se je potrebno osredotočiti na to, da bodo imele slovenske banke še naprej dostop do tistih sredstev, ki so jih imele doslej na medbančnem trgu. "Če ne bo šlo drugače, bo to potrebno storiti s podporo in poroštvom države. O tem se že odprto govori. Trenutek resnice je v tem, da so države najboljši plačniki in slovenska država ima zelo nizek dolg. Ni veliko držav, ki bi bile tako malo zadolžene, kot je naša. Če Slovenija izda nek papir, to pomeni, da ta papir nekaj velja, ker ga lahko pokrije," je dejal Bajuk.

Do zasedanja prihaja prav ob koncu tedna, ko so vodilne svetovne borze, od Tokia prek Londona do New Yorka, zaradi skrbi vlagateljev, da se bo svetovna finančna kriza še poglobila in povzročila recesijo, beležile rekordne padce. Pomagali niso niti številni ukrepi vlad in centralnih bank, katerih cilj je bil obnoviti zaupanje v finančni sistem ter spodbuditi likvidnost bank in gospodarsko dejavnost.

Finančni ministri in guvernerji centralnih bank zato na letošnjem zasedanju poskušajo najti rešitve, ki bodo preprečile poglabljanje finančne krize oziroma umirile finančne trge in spodbudile gospodarstvo.

IMF in G20 podprla akcijski načrt

Mednarodni denarni sklad (IMF) je na sobotnem srečanju v Washingtonu izrazil pripravljenost na pomoč državam, ki so utrpele posledice zaradi svetovne finančne krize. Ob tem je podprl akcijski načrt skupine sedmih najrazvitejših držav na svetu G7 za boj proti omenjeni krizi, ki ga je sicer podprla tudi skupina G20.

Finančni ministri in guvernerji centralnih bank sedmih najrazvitejših držav na svetu G7 (ZDA, Nemčija, Japonska, Velika Britanija, Francija, Kanada, Italija) so v petek na srečanju v Washingtonu najavili akcijski načrt v petih točkah za boj proti svetovni finančni krizi. Ta obljublja sodelovanje, odločne ukrepe in uporabo vseh orodij, ki so jim na voljo za podporo pomembnim finančnim ustanovam ter za preprečevanje njihovega propada. Mednarodni denarni in finančni odbor IMF (IMFC), politično telo 185-članskega sklada, je v soboto ta načrt podprl in soglašal, da bo IMF posojal denar državam, ki ga bodo potrebovale za reševanje finančne krize.

Nemški varčevalci zaradi bojazni o zanesljivosti naložb v zasebnih bankah svoje prihranke selijo v verigo državnih bank Sparkasse. Varčevalci prihranke selijo kljub temu, da država neomejeno jamči za vse prihranke, tako v zasebnih kot državnih bankah.

V zadnjih dveh tednih so se vloge v 443 državnih hranilnicah povečale za več kot milijardo evrov, kar je enako zvišanju, ki ga običajno zabeležijo v celem letu, je razvidno iz ankete nemškega časnika Bild. Hamburška Haspa, ki je največja med bankami Sparkasse, je zabeležila za več kot 500 milijonov evrov novih vlog. "Samo v ponedeljek smo pridobili 500 strank," je dejal šef Haspe Harald Vogelsang.

Avstrijci se bojijo za delovna mesta

V luči sedanje svetovne finančne krize se vedno več Avstrijcev boji za svoja delovna mesta, je razkrila javnomnenjska raziskava, ki jo je opravil inštitut Infosreen-Monitors. 71 odstotkov vprašanih tako meni, da bo imela finančna kriza negativne učinke na gospodarstvo in zaposlovanje v Avstriji.

V minulem letu je bilo takšnega mnenja le tretjina vprašanih. Samo 23 odstotkov vprašanih pa je letos menilo, da finančna kriza ne bo prinesla nobenih negativnih posledic. Leto prej je bilo takšnih še polovica. Vprašane najbolj skrbi splošna gospodarska konjunktura in ohranitev njihovih delovnih mest, šele nato sledijo hranilne vloge.