'Strah pred izgubo igračke'

Ekonomist in nekdanji razvojni minister v vladi Janeza Janše Jože P. Damjan je komentiral poslovanje in strateške odločitve slovenske največje banke NLB. Zavzema se za zmanjšanje vpliva politike na gospodarstvo, zagovarja pa tudi model, da bi država v NLB ohranila četrtinski delež. Minister Franci Križanič pa zagovarja saniranje primanjkljaja NLB s sredstvi državljanov.

"Moje stališče do umika države se ni spremenilo že od leta 2001. Tako velika institucija potrebuje močne in stabilne lastnike, ki bi lahko sledili razvojnim in strateškim potrebam banke, zagotavljali dovolj likvidnih sredstev in dovolj močno kapitalsko podporo. Očitno je nekaterim v interesu, da zelo na hitro in po domače spravijo skozi državno dokapitalizacijo NLB," je o usodi NLB dejal za časnik Finance.

Poudarja, da če bo NLB hotela biti dejavna na trgih nekdanje Jugoslavije, bo potrebna še večja dokapitalizacija, saj je njen portfelj tam še slabši kot na domačem trgu. “NLB ima v primerjavi s tujimi multinacionalnimi bankami razmeroma šibko moč, tržni deleži so majhni. Kjer bi slovensko gospodarstvo potrebovalo največ pomoči, recimo na Hrvaškem, te sploh ni. Naši menedžerji, ki ste jih povzeli, so že povedali, da jim NLB ne ponuja zadostne podpore pri širitvi na južne trge in sploh pri poslovanju na njih. Navzočnost NLB na jugu je bolj politični kot interes gospodarstva,” poudarja Damjan.

Poudarja, da NLB sploh ne bi potrebovala dokapitalizacije, če bi odprodala nekatere naložbe, predvsem Banko Celje, ali pa če bi se odločila za sodelovanje s konzorcijem tujih vlagateljev, ki bi prispevali potrebna sredstva

"Država nima sredstev. Torej bi se morala za dokapitalizacijo dodatno zadolžiti. To pomeni, da s povečevanjem javnega dolga saniramo, kar je bilo v preteklosti zavoženo, da z davkoplačevalskim denarjem saniramo grehe prejšnje uprave banke," dodaja.

Za stanje odgovoren menedžement

Na novinarsko vpršanje glede strahu pred tujci pri udeležbi v kapitalu NLB in strahu, da ti ne bi delali v interesu države, pa je dejal sledeče: “Sploh ne gre za strah pred tujci, temveč za strah pred tem, da bi politika in lobiji izgubili svojo igračko. Da ne bi več mogli kreditirati določenih politično podprtih in poslovno katastrofalnih, a ustrezno zlobiranih projektov, kot so Stožice in kot so bili Istrabenz Pivovarna Laško, Merkur in drugi menedžerski prevzemi.” Meni še, da gre v primeru posojila Pivovarni Laško za to, da je nekdo v NLB delal uslugo nekomu iz Laškega, da je ta dobil posojila.

Glede ideje, da naj bi se država čez nekaj let, ko bi bile razmere na trgu boljše, umaknila, pa je dejal: “To so pravljice za otroke. Država se nikoli ne bo sama umaknila iz NLB. Kar so v NLB naredili v zadnjih treh letih pred krizo, je bilo katastrofalno. Za to je odgovoren menedžment, predvsem tisti, ki so se umaknili v druge institucije in delujejo iz ozadja. Krivec je tudi država, ki se ni pravočasno umaknila iz NLB, temveč ji je vedno znova dajala potuho. Pričakoval bi, da bi nova uprava vložila kazenske ovadbe proti nekaterim članom prejšnje uprave NLB,” še trdi za Finance.

Kratkotočno tudi ne vidi, da bi Slovenija bankrotirala kot Grčija ali pa Hrvaška, ki se bankrotu približuje. Trdi pa, da ob tako neracionalnem trošenju, kot je dokapitalizacija NLB, lahko pride do takšnega scenarija.