Do konflikta med Izraelom in Hamasom prihaja v času, ko je vojna v Ukrajini že povzročila pritisk na trge, pri čemer je bila slednja "največji šok za trge surovin po sedemdesetih letih prejšnjega stoletja," je opozoril glavni ekonomist Svetovne banke Indermit Gill.
V kolikor se bo konflikt na Bližnjem vzhodu stopnjeval, bi se svetovno gospodarstvo po Gillovi oceni tako prvič po več desetletjih soočilo z dvojnim energetskim šokom. Po bolj optimističnih scenarijih Svetovne banke bi se 159-litrski sod surove nafte podražil za od tri do 13 odstotkov na 93 dolarjev do 102 dolarja oziroma na nekaj manj kot 88 evrov do okoli 96 evrov. Srednji scenarij predvideva dvig cen na do 121 dolarjev za sod oziroma nekaj več kot 121 evrov, medtem ko bi bilo po najslabšem scenariju treba za sod nafte odšteti od 140 do 157 dolarjev oziroma 132,23 in 148,29 evra.
V vojaškem konfliktu je bilo na ozemlju Izraela in palestinske enklave Gaza ubitih že več tisoč ljudi, spopadi pa vplivajo tudi na naftni trg. Glavni ekonomist pri Mednarodnem denarnem skladu (IMF) Pierre-Olivier Gourinchas je v začetku meseca, kmalu po začetku spopadov, dejal, da bi po njihovih analizah 10-odstotno zvišanje cen nafte lahko zmanjšalo svetovno gospodarsko rast za 0,15 odstotne točke in zvišalo inflacijo za 0,4 odstotne točke.
Mednarodna agencija za energijo (IEA) je medtem sporočila, da tveganje za motnje v dobavi nafte zaradi konflikta ni veliko, vseeno pa so v agenciji pripravljeni na morebitno posredovanje.
KOMENTARJI (17)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.